Slovenski učitelji starejši in manj plačani

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v letošnjem zborniku ugotavlja, da so udeleženci srednješolskega izobraževanja v Sloveniji uspešnejši od povprečja OECD. To pomeni, da več vključenih v srednješolsko izobraževanje tega tudi zaključi. Predsednice društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar to ne preseneča, saj pravi, da se za vsakega mladostnika potrudijo. Čeprav imajo učitelji nižje plače od povprečja OECD in čeprav Slovenija namenja manj odstotkov BDP za izobraževanje.

Sporočili bodo, da otrok ne bo učil profesor matematike, ker ga nimajo

OECD vsako leto objavi podatke o izobraževanju v državah članicah in partnerskih državah, gre za najobširnejši mednarodni zbornik izbranih primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja.

Tokrat so se osredotočili na poklicno izobraževanje in usposabljanje. Kot ugotavlja OECD, ima v Sloveniji 46 odstotkov prebivalcev, starih od 25 do 34 let, doseženo poklicno izobrazbo kot najvišjo raven izobrazbe, od tega jih ima 39 odstotkov doseženo srednješolsko strokovno ali poklicno izobrazbo, osem odstotkov pa višješolsko strokovno izobrazbo. OECD ugotavlja, da je v istem starostnem obdobju med brezposelnimi več tistih, ki imajo zaključeno zgolj srednjo splošno izobrazbo, torej gimnazijo, kot pa tistih, ki imajo zaključeno srednjo strokovno ali poklicno šolo. Slednjih je v Sloveniji brezposelnih 5,1 odstotka, tistih z gimnazijsko izobrazbo pa 9,4 odstotka.

Infografika Delo

Slovenski srednješolci so sicer uspešnejši od povprečja OECD. V povprečju v državah OECD poklicno srednješolsko izobraževanje v predvidenem času zaključi 62 odstotkov vpisanih in 77 odstotkov vpisanih v splošne srednješolske programe. V Sloveniji v predvidenem času srednje strokovno in poklicno izobraževanje zaključi 77 odstotkov udeležencev, gimnazijsko pa 85 odstotkov. Po dveh letih je ta odstotek še višji, saj do takrat šolanje zaključi 86 odstotkov udeležencev srednjega strokovnega in poklicnega ter 95 odstotkov udeležencev gimnazijskega izobraževanja.

Slabše pri učiteljih

Nives Počkar, direktorice Šolskega centra Ljubljana, podatki, da v Sloveniji več dijakov zaključi šolanje, ne presenečajo: »Za mlade res skrbimo. Še domov jih gremo iskat, če je treba. Učitelji imajo zanje inštrukcije tudi preko zooma, res jim je mar za otroke.«

Štrukelj: Učiteljski poklic ni več privlačen

Učitelji, ki vse to počnejo, so sicer med najstarejšimi v OECD. Tudi v OECD se učiteljstvo stara, v povprečju je 45 odstotkov srednješolskih učiteljev starejših od 50 let, v Sloveniji je takih 49 odstotkov.

Slovenski srednješolski učitelji so tudi slabše plačani, kot je povprečje OECD. »Mednarodna primerjava dejansko izplačanih plač v pariteti kupne moči pokaže, da so slovenske učiteljice in učitelji v srednjih šolah z 49.611 dolarji paritete kupne moči pod povprečjem OECD s 53.119 dolarjev paritete kupne moči,« piše ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Razlike so še večje pri začetnih plačah in pri plačah učiteljev na vrhu plačne lestvice.

Po ocenah ravnateljev primanjkuje do 4000 učiteljev

Poleg tega OECD ugotavlja, da so izplačane plače učiteljev glede na plače vseh drugih terciarno izobraženih oseb v posamezni državi v povprečju nižje. Enako velja za slovenske učitelje. Tako denimo plača slovenskega osnovnošolskega učitelja dosega okoli 91 odstotkov plače povprečne terciarno izobražene osebe v Sloveniji, plača srednješolskega učitelja pa 94 odstotkov.

Zgodovinska kriza izobraževanja

Slovenija v zborniku ponovno kaže, da za izobraževanje od primarne do terciarne ravni namenjamo malo, in sicer le 4,6 odstotka BDP, povprečje OECD je 5,1 odstotka. »Res nas je lahko sram. In posledica tega so stare stavbe, premalo prostora, premalo zaposlenih, in tako ne moremo sprejeti vseh učencev,« je komentirala Nives Počkar.

V šolstvu varčujemo z denarjem in s pohvalami

Na vse našteto že leta opozarja tudi sindikat Sviz. Glavni tajnik Branimir Štrukelj je ob letošnjem zborniku dejal, da preseneča, da celo OECD, ki je desetletja veljal za liberalni think-tank, države opozarja, da puščajo izobraževanje na cedilu: »Da ne razumejo, kako pomembne so investicije v izobraževanje za uravnotežen, kakovosten razvoj vsake države, za kakovost življenja. Zato OECD poziva, naj države povečajo vlaganja. Kot vidite, v Sloveniji to ne gre nikamor! Opozarjajo tudi, da imajo učitelji v povprečju nižje plače kot primerljivi poklici. Ta dva poudarka sta bistvena.«

Štruklja skrbi, da opozorila tudi tokrat niso padla na plodna tla: »Zdaj, ko morajo vsi resorji varčevati, si bo moralo ministrstvo za šolstvo odrezati enak delež kot drugi resorji. To je znak, da vlada ne razume, da gre za pomembnejši položaj in da smo soočeni z zgodovinsko krizo izobraževanja v Sloveniji. Nezadovoljstvo je izjemno, študenti so postali nepogrešljivi, kar pomeni, da lahko samo štejemo leta, ko se bo padec kakovosti javnega izobraževanja odrazil v številkah. Vsak poziv vladi naleti na gluha ušesa. Kriza brez dodatnega vložka pa se bo nesporno poglobila.«