Slovenski 15-letniki podpovprečni v ustvarjalnem mišljenju

Mednarodna raziskava Pisa, ki je lani pokazala padec matematične, bralne in naravoslovne pismenosti, je prvič na mednarodni ravni preverjala ustvarjalno mišljenje 15-letnikov. Rezultati slovenskih dijakov so pod povprečjem OECD, kar za stroko ni presenečenje. Dr. Mojca Juriševič z ljubljanske pedagoške fakultete je dejala, da tudi »ocenomanija« prostora za ustvarjalno učenje skoraj ne daje.

Raziskavo, ki je pokazala, da so slovenski 15-letniki slabši v ustvarjalnem mišljenju kot njihovi vrstniki po svetu, koordinira OECD, izvedli so jo v 64 državah. Nacionalna koordinatorica raziskave Pisa dr. Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta je pojasnila, da je ustvarjalno mišljenje »spretnost produktivnega vključevanja pri ustvarjanju, vrednotenju in izboljševanju idej, ki lahko privedejo do izvirnih in učinkovitih rešitev«.

Mladostniki so reševali naloge, pri katerih so pokazali spretnosti ustvarjalnega mišljenja: proizvajanje raznovrstnih in ustvarjalnih zamisli ter vrednotenje in izboljševanje zamisli. Merili so njihovo pisno in vizualno izražanje ter reševanje naravoslovnih in družbenih problemov. Tako so, denimo, dobili na ogled knjižno platnico, dijaki pa so morali napisati izvirno zamisel za zgodbo knjige. Oblikovati so morali dve različni kapi za glasbeni festival, pri eni od nalog so morali navesti, kako bi izboljšali poskus analize vode za prisotnost kemikalij.

Pod povprečjem

Od skupaj največ 60 točk so jih slovenski 15-letniki povprečno dosegli 30, kar je tri manj od povprečja OECD. Njihovi dosežki se ne razlikujejo pomembno od povprečnih dosežkov vrstnikov iz Čila, Hrvaške, Islandije in Slovaške. Na vrhu lestvice je Singapur, med evropskimi državami so najvišje Estonija, Finska in Danska. Temeljno raven ustvarjalnega mišljenja v Sloveniji dosega 73,4 odstotka 15-letnikov, torej je dobra četrtina ne dosega.

Najboljše so se slovenski dijaki izkazali pri pisnem izražanju, kjer je bilo v povprečju 43 odstotkov ustreznih odgovorov, najslabše pa jim je šlo reševanje naravoslovnih problemov, tam so imeli le 21 odstotkov ustreznih odgovorov. V povprečju so največ točk dosegli gimnazijci, najmanj pa dijaki poklicnih srednjih šol. V vseh državah so več točk dosegle dijakinje, v Sloveniji štiri točke več od dijakov, kar je ena večjih razlik med državami. Dijaki s statusom priseljenca prve generacije so dosegli sedem točk manj od dijakov, ki nimajo statusa priseljenca.

Pričakovano

Klaudije Šterman Ivančič rezultati niso presenetili: »Še posebno če pogledamo tudi rezultate pri matematiki, branju in naravoslovju. To, da pri nas ni tako velike povezanosti med temi domenami, kaže, da naši dijaki in dijakinje nimajo toliko težav s proceduralnim znanjem, ko je treba rešiti naloge, ki so vnaprej jasne in določene. Težave nastanejo pri najvišjih ravneh, ko je to znanje treba uporabiti, ovrednotiti, razmišljati o njem in s tem znanjem tudi nekaj narediti. Tu imamo še zelo veliko možnosti za izboljšavo.«

Podobno je dejala dr. Mojca Juriševič, ki je posebej opozorila na bitko za ocene: »Tako imenovana 'ocenomanija', ki preveva naš vzgojno-izobraževalni sistem v zadnjih dveh desetletjih, s svojo enostransko naravnanostjo k visokim ocenam ne dopušča ustvarjalnega učenja in znanja.« Dodala je, da je ustvarjalna naravnanost že v osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja »opredeljena kot pomemben steber varnega in spodbudnega učnega okolja, predlagani so tudi konkretnejši strateški cilji, ki jim je z vidika predstavljenih rezultatov gotovo treba slediti«.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je pisno sporočil, da ustvarjalnost prepoznavajo kot nacionalno pomembno temo, obetajo si nekatere rešitve tudi ob prenovi učnih načrtov. Tudi minister je opozoril na ocenjevanje: »Ustvarjalnost namreč spodbuja možnost, da pri učenju delamo napake in nam tega nihče ne šteje v slabo. Pomembna je torej redna kakovostna povratna informacija ter ustvarjanje možnosti, da si učenci sami izbirajo različne poti do učnih ciljev. Vse to je skladno s konceptom formativnega spremljanja, ki se s podporo Zavoda za šolstvo že razvija v številnih šolah, in upam, da se razširi tudi na vse druge.«