Slovensko gospodarstvo že jeseni na predkrizni ravni

Evropska komisija v jesenski napovedi Sloveniji za letošnje leto napoveduje visoko, 6,4-odstotno gospodarsko rast. Po zadnji, poletni napovedi je znašala še nekoliko manj, 5,7 odstotka.

Povprečje v območju z evrom bo znašalo pet odstotkov. Višjo rast od Slovenije bodo letos imele le Estonija, Irska, Francija in Grčija, med drugimi članicami EU pa še Hrvaška, Madžarska in Romunija. Po pričakovanjih bruseljskih analitikov bo Slovenija že v tretjem četrtletju letošnjega leta dosegla raven iz predkriznega leta 2019. Tudi indikatorji, kot so zaupanje, rast zaposlovanja, javni prihodki, tovorni promet in potrošnja elektrike, kažejo na nadaljevanje rasti.

Pandemična tveganja

Nadaljevanje uporabe javno financiranih turističnih bonov čez poletje je okrepilo storitveni sektor. A opozarjajo, da Slovenija ostaja država z razmeroma nizko precepljenostjo in visoko pojavnostjo novih primerov covida-19. Številne storitve so dostopne le z dokazilom PCT. Tudi globalne težave v dobavnih verigah naj bi vplivale na slovensko gospodarstvo. Prihodnje leto naj bi zraslo za 4,2 odstotka (evrsko povprečje bo 4,3 odstotka) in leta 2023 za 3,5 odstotka.

BS pričakuje višjo rast BDP, inflacija z drugimi utežmi

V Bruslju napovedujejo tako rast zasebne potrošnje kot hitro rast javnih naložb po zaslugi strukturnih skladov in načrta za okrevanje. Tudi zasebne naložbe v gradbeništvu, strojegradnji in opremi naj bi ostale močne. Hitrejša izpeljava načrtov za javne naložbe bi lahko še okrepila predvideno rast. Negativna tveganja so negotovosti, povezane s pandemijo. Nezaposlenost naj bi se še zniževala in bo leta 2023 znašala le še 4,4 odstotka.   

Javnofinančni primanjkljaji bodo ostali visoki. Letos naj bi se v primerjavi z lani znižala s 7,7 na 7,2 odstotka BDP. Tudi prihodnje leto bo znašal še 5,2 odstotka. Z nižjimi davki na prihodke in premoženje naj bi zbrali za 2,5 odstotka manj. Javni dolg naj bi se z 79,8 lani do leta 2023 znižal na 76 odstotkov BDP.

Tudi Evropa z močnim odbojem

Za celotno evropsko gospodarstvo je glavno sporočilo, da se od pandemične recesije odbija hitreje, kot je bilo pričakovano. Tako je napoved za evrsko gospodarstvo jeseni s petimi odstotki rasti še za 0,7 odstotne točke višja, kot je bila spomladi. V drugem četrtletju je rast na letni ravni znašala rekordnih 14 odstotkov. Nova tveganja so težave v dobavnih verigah pa visoke cene energije, predvsem plina. Okrevanje bo odvisno tudi od poteka pandemije, tako v EU kot po svetu.  

»Ni čas za zadovoljstvo s samim sabo. Ostajajo negotovosti, povezane z virusom, in tveganja, s katerimi se moramo spoprijeti,« je povedal izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Konkretna tveganja so ozka grla v dobavah in rastoče cene energije, ki prizadevajo gospodinjstva in podjetja po Evropi.

Letna inflacija v območju z evrom je z –0,3 odstotka v zadnjem četrtletju lani zrasla na 2,8 odstotka v letošnjem tretjem četrtletju.