BS pričakuje višjo rast BDP, inflacija z drugimi utežmi

Po hitrem odboju v prvem polletju se je gospodarska rast nekoliko umirila tako v evrskem območju kot tudi v domačem gospodarstvu, ugotavljajo v Banki Slovenije, kjer sicer ocenjujejo, da bo letošnje gospodarsko okrevanje pri nas ob ugodnih gospodarskih gibanjih vendarle krepkejše od njihove junijske napovedi. Tedaj so predvideli, da se bo obseg slovenskega gospodarstva letos povečal za 5,2 odstotka, kar je sicer dobro odstotno točko manj od nedavne napovedi Mednarodnega denarnega sklada (6,3 odstotka).

Po oceni BS je izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti pri nas visoka, gospodarska aktivnost se je vrnila na predkrizno raven, zavorni dejavnik pa so motnje v dobavnih verigah, pomanjkanje vmesnih proizvodov in usposobljenih delavcev, umirila se je tudi rast tovornega prometa. Na drugi strani pa se tudi na začetku oktobra še nadaljuje zasebno trošenje, ki je eno glavnih gonil rasti. To dokazuje stabilna medletna rast vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih ter davčno potrjenih računov, poudarjajo v centralni banki v publikaciji Gospodarska in finančna gibanja.

Po njihovi oceni »razmere na trgu dela dajejo podlago za nadaljnjo rast zasebne potrošnje. Število delovno aktivnih je julija s skoraj 902.000 osebami doseglo najvišjo zabeleženo raven, registrirana brezposelnost pa se je zmanjševala tudi avgusta in septembra.« Plačne pritiske sicer blaži dejstvo, da podjetja vse bolj intenzivno zaposlujejo tuje delavce. Medletno rast povprečne bruto plače, ki je bila julija 7,1-odstotna, v BS v veliki meri pripisujejo zvišanju plač v javnem sektorju.

Inflacija nižja zaradi spremembe uteži

Inflacija je bila septembra medletno 2,7-odstotna, v BS pa so še naprej prepričani, da so glavni vzroki za njeno zvišanje prehodne narave, vendar obstajajo tveganja, da bo višja od trenutnih pričakovanj. Zdaj jo poganja predvsem višja rast cen energentov ob lanski nizki osnovi in dražji nafti. Draži se tudi industrijsko blago, ker lahko podjetja zaradi visoke konjunkture višje stroške prenašajo v cene na domačem trgu. Ob močnem povpraševanju se dražijo tudi storitve.

Zanimiva pri tem pa je ugotovitev BS, da je izmerjena inflacija zdaj nižja zaradi spremembe uteži za izračun harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICP), ki je posledica lanske spremembe potrošniških vzorcev. Ob upoštevanju lanskih uteži bi namreč skupna inflacija v septembru medletno znašala 3,5 odstotka, osnovna pa 1,8 odstotka, poudarjajo v centralni banki.

Slovenija sicer sodi z 28,7-odstotno medletno podražitvijo pogonskih goriv v zgornjo trojico članic Unije, pred nami sta le Luksemburg in Romunija, povprečje EU pa znaša 22,9 odstotka, kažejo zadnji podatki evropskega statističnega organa Eurostata. Med drugimi državami pozitivno izstopa Malta, kjer so cene goriv v zadnjem letu ostale nespremenjene.