Sporočili bodo, da otrok ne bo učil profesor matematike, ker ga nimajo

Na posvetu, ki ga je organizirala komisija državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, so ravnatelji in strokovni delavci vrtcev, šol in drugih zavodov za vzgojo in izobraževanje poudarili, da sta slovenska vzgoja in izobraževanje tik pred zlomom. Kadra ni, tisti, ki še delajo, pa so večkrat in dlje v bolniškem staležu. Razočarani so tudi nad državo, ki za vzgojo in izobraževanje namenja premalo sredstev.

Prenova šolstva s prvo strokovno oviro

»Nekdo želi in pričakuje, da bo šolstvo teklo po sprintersko na maratonu, hkrati pa ga ves čas stiska za vrat in pričakuje vrhunske rezultate,« je na posvetu dejal predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan. Poudaril je, da je BDP Slovenije 58,9 milijarde evrov, v proračunu ministrstva za vzgojo in izobraževanje pa je 2,4 milijarde evrov, torej okoli štiri odstotke: »To je za več kot dober odstotek premalo, da bi se šolstvo ne razvijalo, ampak vzdrževalo status quo. Šolstvu se ni z zadnjima dvema rebalansoma namenilo nič in je v situaciji, ko je na prelomni točki, ko se stvari zelo naglo lahko obrnejo v drugo smer, kot smo bili vajeni do sedaj.«

Velik upad bralne pismenosti slovenskih četrtošolcev

Posvet je povezoval predsednik omenjene komisije državnega sveta in glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj. Vnovič je povedal, da je ustrezneje kot o težavah govoriti o krizi izobraževanja: »Podatki OECD kažejo na sistematičen upad sredstev za izobraževanje. Leta 2005 smo bili nad povprečjem OECD, 15 let kasneje smo pod povprečjem. To ni naključje, to je trend.« Poudaril je, da velika kriza ni od včeraj. Problem staranja učiteljske populacije je star desetletje, zdaj se mu je dodala še težava pomanjkanja ustreznega kakovostnega kadra, na kar zagotovo vpliva tudi neustrezno vrednotenje pedagoškega dela, je dejal Štrukelj.

Branimir Štrukelj: »Če ne ukrepali takoj, bosta vzgoja in izobraževanje čez pet let tam, kjer je danes zdravstvo. Tik pred zlomom.« FOTO: Leon Vidic/Delo

Opozoril je, da to kažejo tudi vladni podatki, tudi on pa je razočaran nad rebalansom proračuna: »Ta rebalans je odraz nerazumevanja, kako pomembna sta vzgoja in izobraževanje.« Dodal je, da je treba ukrepati takoj: »Če ne bomo, bosta vzgoja in izobraževanje čez pet let tam, kjer je danes zdravstvo. Tik pred zlomom.«

Že septembra težave

Ravnatelj OŠ Mengeš Sašo Božič je spomnil, da primanjkuje med 3500 in 4000 učiteljev ter da ob vseh upokojitvah fakultete tega primanjkljaja ne bodo mogle nadomestiti. Poudaril je, da so učitelji, ki zapustijo šolo, za sistem izgubljeni. Pridobiti nazaj jih bo zelo težko, je dodal, največja težava je slabo plačilo, zlasti začetna plača, ki je slabša kot v marsikaterem primerljivem poklicu. Ker kadra ni, ima večina učiteljev povečan obseg dela, je dejal Božič: »Intenzivno vključujemo študente in upokojence. Začeti bomo morali razmišljati o ukinjanju nadstandardnih in drugih programov, ker kadra za to ni.«

Gregor Pečan: »Nekdo želi in pričakuje, da bo šolstvo teklo po šprintersko na maratonu, hkrati pa ga ves čas stiska za vrat in pričakuje vrhunske rezultate.« FOTO: Leon Vidic/Delo

Božič je dejal, da nas je v situacijo pripeljalo dejstvo, da zadnjih 30 let na prvem mestu nikoli ni bil učitelj: »Prvi so bili otroci, starši, program. Učitelji to čutijo. Na šolah smo izčrpali vse rezerve, ki smo jih imeli. Naslednji je kolaps sistema. Branimir Štrukelj ga je napovedal čez pet let, jaz ga napovedujem 1. septembra. Vsaj enega manjšega. Ko bodo šole morale sporočiti staršem, da njihovih otrok ne bo učil profeor matematike, ker ga nimamo.«

Posebne potrebe

Hudo pomanjkanje kadra je tudi na področjih dela z otroki s posebnimi potrebami. Ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman je pojasnil, da so bili celo leto brez logopeda, ker so se logopedi, ki so zanje izvajali pomoč, preusmerili v center za zgodnjo obravnavo: »Potem smo uvozili logopedinjo iz popolnoma drugega govornega okolja, kar je spet težava. Tudi načrtovano povečanje kadra bo še vedno premalo. V šolah se namreč srečujemo z vedno več otroki s primanjkljaji.« Opozoril je še na dolgo čakanje na obravnavo: »V Ljubljani je prvi datum za pregled čez tri leta, v Ormožu jeseni 2023. Odločba o usmeritvi bo tako prišla v najboljšem primeru čez eno leto ali še kasneje. Otrok bi jo potreboval danes.«

Bitka za učitelje – mladih ni, starejši v pokoj

Šterman je poudaril, da so starši, dokler otrok ne dobi odločbe, prepuščeni sami sebi: »Na šoli imamo otroka z diagnosticiranim avtizmom v razredu z 22 otroki. Ima spremljevalca, ki mu lahko nudi le fizično pomoč. Specialni oddelek je oddaljen 50 kilometrov in je poln. Otrok je brez ustrezne pomoči in tone. Enako velja v primeru duševnega zdravja. Čakalna doba v Ormožu za pedopsihiatra je pomlad 2024, v Murski Soboti 2026! Gledamo otroke, ki pred našimi očmi tonejo. Nujno je treba zagotoviti zadostno število kadra za otroke s primanjkljaji.«

Dovolj upanja

Minister za izobraževanje Darjo Felda je dejal, da pripravljajo rešitve za posodobitev sistema in izboljšanje pogojev dela. Spomnil je na štipendije za pedagoške poklice, obuditev pripravništva, letos pričakujejo 250 pripravniških mest. Dejal je, da upa, da bodo zdaj vendarle šli z rešitvami naprej. Pečan mu je odgovoril: »Z vaše pozicije upanje ni dovolj. Začnite uporabljati avtoriteto ministra. Opustite upanje in začnite delovati dovolj agresivno, kar vsi od vas pričakujemo.«

Šestina učiteljev zaposlenih le za določen čas

Ravnatelj OŠ Matije Čopa Matija Horvat pa je dejal, da je šola ustvarjalni proces, da bi pri spremembah morali biti skupaj z ministrstvom soodločevalci tudi ravnatelji. Dodal je, da je v spremembe treba vključiti tudi zaposlene: »Samo v osnovni šoli je zaposlenih 18.000 ljudi. Če je samo deset odstotkov odličnih, je to 1800 ljudi, ki jih je treba vključiti v soodločanje. Zanje je treba nujno ustanoviti učiteljsko zbornico.«