Neomejen dostop | že od 9,99€
Ko so maturanti včeraj že končali prvo etapo zrelostnega izpita, esej iz materinščine, in so osnovnošolci že odpisali prvi del nacionalnega preverjanja znanja, je državnozborski odbor za izobraževanje razpravljal o zaščiti dobrega imena in ugleda učiteljev. Opozorili so, da brez ustreznega plačila in boljših pogojev, med katere sodi tudi varnost, ugleda ne bo. S tem pa tudi ne bo novih učiteljev, ki jih že zdaj zelo primanjkuje.
Nujno sejo je poslanska skupina SDS zahtevala zaradi učitelja, ki je na maturantskem plesu užival kokain. Spomnimo, da je učitelj, ki ni bil redno zaposlen, šolo takoj zapustil. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je tako opozoril, da je primer, zaradi katerega je bila sklicana nujna seja, pravzaprav zgled, kako je treba ukrepati: »Odziva šole in kolega sta bila fenomenalna. Zavedal se je svoje odgovornosti in je takoj odstopil. Pojdite pogledat, kaj se dogaja v državnem zboru s poslanci oziroma državnimi sekretarji, ko jih dobijo vinjene na cesti. En državni sekretar je sicer odstopil, a je naslednji dan postal poslanec! V primeru tega učitelja pa je bil odziv povsem etično ustrezen. Sistem je sam izločil tisto, kar je nesprejemljivo.«
Sklepa, ki ga je predlagala SDS, s katerim bi pristojni ministrstvi zavezali k ukrepom za povečanje ugleda učiteljskega poklica, niso sprejeli. Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je tudi menil, da za izboljšanje razmer lahko več naredijo pogovori kot formaliziran, sistemski ukrep. Povedal je, da so se s Svizom pravkar vrnili s konference v ZDA, kjer so se zavezali, da bodo s sindikati iskali rešitve tudi za promocijo učiteljskega poklica, tudi za zvišanje plač. Upa, da bodo v enem letu dosegli napredek. Trenutno namreč zgolj šest odstotkov osnovnošolskih in deset odstotkov srednješolskih učiteljev meni, da je njihov poklic cenjen, samo trije odstotki osnovnošolskih učiteljev menijo, da učiteljski poklic cenijo snovalci politik.
Štrukelj je poudaril, da je slovensko izobraževanje dobro. »Na izobraževalni vrh v Washingtonu, ki ga je omenil minister, so vabili le 20 najboljših držav v vzgoji in izobraževanju po podatkih OECD. Mi smo tam od leta 2011! Pa o tem v tej državi nihče ne ve nič,« pravi. Dodal je, da tudi ni res, da ugled učiteljev pada. »Še vedno je učitelj na četrtem mestu, torej precej pred vsemi, ki tu sedimo. Ta zelo zahteven poklic izgublja privlačnost, ne ugleda.«
Poudaril je, da je pomemben vzrok gotovo slabo vrednotenje pedagoškega dela in dejstvo, da vzgoja in izobraževanje pri politikih nimata nobene veljave: »V zadnjih desetih letih ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev, nismo imeli enega predsednika vlade ali države, ki bi jih sprejel. K ugledu tudi ne pripomore to, da vrhunski politik namiguje, da so učitelji lenuhi, ki delajo samo šest ur na teden.« Da imajo prav politiki veliko odgovornost, se je strinjal Robert Janev iz Gibanja Svoboda: »Sovražni, bizarni tviti gotovo ugleda ne dvigujejo. Učitelj je psiholog, psihiater, mama, oče, zdravstveni delavec. Če zagovarjamo, da je treba zaupati stroki, zaupajmo tudi učiteljem. Ki pa jim je treba dati plačo in pogoje.«
Čeprav so bili ravnatelji v razpravi tudi omenjeni, ravnateljska združenja na sejo niso bila vabljena. Med vsemi pedagoškimi združenji in društvi je bilo vabljeno le Društvo katoliških pedagogov Slovenije. »Verjetno so predlagatelji menili, da ravnatelji ne moremo dati nobene tehtne razprave o ugledu učiteljskega poklica,« je bil ciničen predsednik zveze ravnateljev Gregor Pečan. Za Delo je poudaril, da je popolnoma jasno, kako pridobiti ugled: »V kapitalizmu je ugled neločljivo povezan z materialnim stanjem. Če si reven, te nihče ne bo opazil. Da bo poklic privlačen, je nujna ustrezna materialna podstat. Šele takrat je mogoča močna selekcija.«
Dodal je, da učiteljev zelo primanjkuje, ampak ob vse večjih pritiskih ne kaže dobro: »Živimo v pravno blazni državi. Učencu, da bo ponavljal razred, moramo izdati odločbo po zakonu o upravnem postopku! Kdo bo ob teh pritiskih in nizki plači prišel delat v šolo?« Da je prav ustrezno plačilo ključno, se strinja tudi predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar: »Učitelji so na repu plačil javnih uslužbencev. Problem pa so tudi pogoji dela. Vpliv staršev je absolutno prevelik. Poučujejo učitelje, kako naj poučujejo. V šolo je treba vrniti gradnjo vrednot in vzgojo ter kazni, ki so potrebne pri vsaki vzgoji.«
Na seji odbora beograjske tragedije niso omenili, medvrstniško nasilje pa bodo obravnavali 19. maja. Predsednik zveze ravnateljev Gregor Pečan je na vprašanje, ali so slovenske šole varne, jasno odgovoril: »Nič bolj kot katerekoli druge na svetu.« Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pa je poudaril, da so ključni odnosi v družbi: »Hitro ugotovimo, da je nasilje vseprisotno. Kdor misli, da se kaj takega, kot se je zgodilo v Beogradu, ne more zgoditi pri nas, se zato moti.« Predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar je dodala: »Srbija je v šolo takoj poslala strokovno pomoč. Ko je direktor šolskega centra v Sloveniji iskal pomoč ob tragediji, ni prišel nihče! Potrebovali bi seznam kritičnih številk, ki jih lahko takoj in kadarkoli pokličemo. Očitno se bomo sistematično morali ukvarjati s starši. Medvrstniškega nasilja je preprosto preveč. In Beograd–Ljubljana ni nobena razdalja.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji