Kadrovska stiska je ena večjih težav v slovenskih šolah

Ravnatelji in pomočniki ravnateljev slovenskih osnovnih šol so bili na srečanju v Laškem enotni, da so slovenske šole dobre, a ne po zaslugi ministrstva za izobraževanje, ampak zaradi zaposlenih v šolstvu. Vendarle opažajo, da nekateri zaposleni niso kos hitrim spremembam v družbi, želijo si učiteljev, ki bi bili radi učitelji, manj vmešavanja staršev, pričakujejo nekatere zakonodajne spremembe. Najbolj jih skrbi pomanjkanje kadra, nekateri ne vedo, kako bodo sploh začeli novo šolsko leto, saj učiteljev ni.

Po zadnjih podatkih OECD so slovenski učitelji v povprečju stari 46 let, država bo morala v manj kot desetletju nadomestiti dva od petih učiteljev. »Ne vem, kako bomo za novo šolsko leto dobili matematika, tehnika, nekatere šole imajo težave zaradi pomanjkanja učiteljev geografije. Ob vsem tem kadrovskem primanjkljaju smo zasebnemu šolstvu dali enako količino denarja kot javnim šolam,« je dejala ena od ravnateljic na okrogli mizi o prihodnosti slovenskega šolstva, ki jo je v Laškem ta teden pripravila Zveza ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije. Predsednik zveze Gregor Pečan je dodal, da ta kadrovski primanjkljaj pomeni, da bodo prisiljeni vzeti kogarkoli. Da se prav to ne sme zgoditi, je opozoril direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj: »Puščica je usmerjena v fakultete. Potrebujemo resno štipendijsko shemo.«

Stroka, otroci in starši za spremembe v šolstvu

Na težave z izobraževanjem bodočih učiteljev so opozorili številni. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek je bil iskren: »Bomo v šolah dobili strokovnjake? Ne tistih, ki povedo, da so učitelji, ker drugam niso prišli.« Ravnateljica OŠ Rada Robiča Limbuš Mojca Kirbiš si želi, da učitelji ne bi imeli le predmetnega znanja, ampak tudi druge veščine, ki bi jih bilo mogoče vključiti v pouk. Ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič je pritrdila: »Fakultete nam pošiljajo strokovnjake, ki znajo izračunati vse logaritme, ne znajo pa približati matematike otroku, ki matematiko sovraži.«

Prioritete

Pečan je opozoril na preveč interesov: »Kaj je razlog, da na fakulteti ni predmeta, ki bi, na primer anglistko, usposobil, da bi lahko učila tudi prvošolčke? Razumem pa, da bi s tem fakultete izgubile popoldanski zaslužek 2600 evrov za izobraževanje posameznega učitelja. Enako velja pri dodatni strokovni pomoči (DSP), ki jo lahko izvajajo le tisti, ki imajo opravljen modul za DSP, tega je spet treba plačati in ima ga 15 učiteljev v državi. Učitelj, ki je otroka učil v razredu, ga po pouku individualno ne zna več učiti, ker nima modula?«

Kadra premalo, dodeljenih pomoči pa vedno več

S podobnimi težavami se ukvarjajo tudi na fakulteti, je povedal dr. Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete: »Študentom vedno povem, da če zdravnik naredi napako, se to hitro vidi. Če jo naredi učitelj, se to vidi šele čez leta, ko vidimo, koga smo spustili v svet. Na leto delam s približno 500 ali 600 študenti. Sto je res vrhunskih, sto pa je takih, za katere bi bilo boljše, da v šole ne pridejo.« Rešitev je preprosta – vzgoja in izobraževanje morata postati politična prioriteta, je dejal Štefanc: »Dokler na predvolilnih soočenjih šolstvo ne bo niti omenjeno, ne bo politična prioriteta. In dokler ne bo politična prioriteta, bomo dobivali učitelje, za katere je to le poklic za vsak primer. Če ne more biti anglist, kot naj bi bil, bo pa učitelj.«

V šolskem sistemu iščimo rešitve, ne gurujev

Spremembe

Kljub kritiki se ravnatelji strinjajo, da je slovenska šola dobra. Temu je pritrdil tudi vodja sektorja za osnovno šolo na ministrstvu Boris Zupančič in se posebej zahvalil aktivu ljubljanskih ravnateljev za poziv glede vpisa v srednje šole. A o spremembah pogojev za vpis ne razmišljajo. Tudi rešitve glede hiperprodukcije najvišjih ocen in sprememb ocenjevanja še ni na vidiku. Zupančič je dejal, da so pripravljene spremembe pravilnika o normativih in standardih, pri pravilniku o ocenjevanju pa je treba počakati še na spremembe zakona o osnovni šoli, ki jih načrtujejo do septembra 2023.