Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem vse manjša

Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem se zaradi odseljevanja zmanjšuje, kaže danes predstavljena študija javnomnenjskega inštituta OGM. Glede na izsledke raziskave se na dvojezičnem območju v Avstriji zmanjšuje tudi raba slovenščine v vsakdanjem življenju. Še vedno se uporablja predvsem doma in v cerkvi, vse manj pa na uradih.

V popisu prebivalstva leta 2001 so v Avstriji zabeležili 12.600 ljudi z znanjem slovenskega pogovornega jezika. Te podatke so povezali z demografskim razvojem osrednjih občin iz osrednjega območja slovenske manjšine. Primerjava je pokazala, da je bilo za demografski razvoj zadnjih 20 let značilno nadaljnje zmanjševanje števila pripadnikov slovenske manjšine.

Raziskava je pokazala, da bolj ko je bil kraj leta 2001 »slovenski,« bolj se je število prebivalcev v njem čez leta zmanjševalo. V krajih z več kot 30 odstotki Slovencev se je število prebivalcev v 20 letih zmanjšalo za šest odstotkov, medtem ko se je v krajih z manj kot 15 odstotki Slovencev število prebivalcev nekoliko povečalo.

Koroška jesen

Upad števila prebivalcev v krajih z visokim deležem Slovencev je predvsem posledica povečanega odseljevanja. Izseljevale so se predvsem mlade ženske, ki so običajno bolje izobražene od svojih moških vrstnikov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Poleg upada števila pripadnikov slovenske manjšine se na dvojezičnih območjih v Avstriji zmanjšuje tudi raba slovenščine v vsakdanjem življenju. Na podlagi 562 anketiranih ljudi s tekočim znanjem slovenščine je OGM ugotovil, da se ta uporablja predvsem v zasebni sferi, v pogovoru z družinskim člani in sorodniki, vendar pa tudi v tem okolju upada.

Redkeje se slovenščina uporablja v javnosti, predvsem na občinskih uradih. Ta neuporaba praviloma sicer ni prostovoljna, ampak je posledica slabega znanja ali neznanja slovenščine s strani uradnikov in »dejanskega neizvajanja zakonsko zahtevane dvojezičnosti s strani številnih organov«. Edina izjema pri rabi slovenščine v javnosti je cerkev.

Študija kot pozitiven trend navaja močno povečanje prijav k dvojezičnemu pouku v osnovnih šolah v zadnjih desetletjih. Zunaj osnovne šole pa je uporaba dvojezičnega izobraževanja za polovico manjša. Raba slovenščine bi se lahko izboljšala predvsem v predšolski vzgoji in v podaljšanem bivanju oziroma varstvu po pouku, navedbe raziskave še povzema APA.

Raziskovalni projekt je inštitut OGM v sodelovanju s svetovalnim odborom slovenske narodnosti in oddelkom za narodnosti zveznega kanclerja izvedel v letih 2021 in 2022.