Avstrijska državna pogodba še ni uresničena

Da nič (nihče!) v življenju (in tudi v politiki) ni samo črno-belo, potrjuje poteza zunanjega ministrstva in osebno zunanjega ministra Anžeta Logarja. Potem ko je minister Logar zadnji mesec potegnil toliko negativnih potez, ki so prikazale Slovenijo nepotrebno in nepravično v mednarodni javnosti v najslabši luči in ga bi kazalo kar zamenjati, je 15. maja naredil nekaj, česar ni nobeden od politikov od osamosvojitve dalje.

V pismu avstrijskemu zunanjemu ministru je napisal, »(…) Slovenija se šteje za nesporno pogodbenico iz nasledstva po nekdanji SFRJ. Pogodba je za Slovenijo velikega pomena, med ostalim tudi zaradi slovenske narodne skupnosti v Avstriji, saj predstavlja mednarodno podlago za zagotavljanje njenih pravic v zveznih deželah Koroški in Štajerski (…)«, in še poudaril relevantnost te pogodbe tudi v današnjem času. Pozval je k popolni uresničitvi 7.a člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) za zaščito slovenske narodnosti v Avstriji ter dodal, da je letošnja 100. obletnica plebiscita na Koroškem lepa priložnost, da se to uresniči. (Obvestila MZZ 15. maja, Obletnica avstrijske državne pogodbe, Delo, 16. maja.)

ADP je bila podpisana 15. maja 1955; 7.a člen pogodbe Avstrijo kot poraženko v 2. svetovni vojni obvezuje k zaščiti slovenske manjšine. Garant za to pa so zmagovalke v tej vojni, vključno s SFRJ. A tega država Avstrija še do danes ni storila, ker to ni v njenem interesu. Svetovnim velesilam je tega bolj malo mar, SFRJ in RS pa sta bili pri tem problemu vseskozi popolnoma defenzivni. Bistvo 7.a člena pa je, da zagotavlja Slovencem v Avstriji enake pravice kot drugim državljanom, osnovni pouk v slovenskem jeziku, dvojezične napise v določenih krajih, uporabo slovenščine v državnih in sodnih institucijah na delu Koroške ... Nekaj tega je, veliko še manjka, nekaj pa se celo slabša.



Na temo ADP sem jaz v tem časopisu prelil že zelo veliko črnila. (V zadnjem desetletju 11 prispevkov, z najbolj obširnim v Sobotni prilogi 18. maja 2019 pod naslovom Nevednost, servilnost, nesposobnost, medlost? Ali pa česa ne vemo?) Večina teh javnih prispevkov je bila naslovljena na slovenske politike različnih političnih orientacij v različnih časovnih obdobjih (na predsednika države, predsednika vlade, zunanjega ministra). Ob mnogih vprašanjih sta bili temeljni dve: Kaj mislite storiti glede zaščite narodne manjšine v Avstriji v skladu s 7.a členom ADP? Ali mislite pogodbo notificirati (pravno formalno iz SFRJ na Slovenijo prenesti pravice iz te pogodbe)? V vseh teh letih nobenega odgovora! (Ne zaradi mene, temveč zaradi slovenske javnosti in manjšine na Koroškem je le-ta življenjsko potreben.) Kot da je res, da je naša politika nevedna, servilna, nesposobna – ali pa nam kaj prikriva.

Zato poteza ministra Logarja pozitivno preseneča. Vendar le-ta ni dovolj, to je le prvi korak. Če ministrstvo misli resno, mora nujno storiti še drugi korak. Zahtevati mora notifikacijo ADP, ker bomo kot država le tako v situaciji, da bomo lahko nekaj zahtevali; ker v nasprotnem primeru bomo v situaciji, kot smo vseskozi od osamosvojitve dalje, da bomo le nekaj moledovali, dosegli pa nič. Doseči pa imamo pravico, ker smo mi zmagovalci in aktivni akterji pogodbe, Avstrija pa le nujni servilni izvajalec. A naša nesposobnost situacijo očitno iz leta v leto, bolj ko se leto 1955 odmika, bolj postavlja na glavo! Navček pa koroškim Slovencem vedno bolj otožno zveni, kot sem zapisal konec zime tega leta.