Slovenija na vrhu lestvice pripravljenosti na naravne nesreče

Naravne nesreče postajajo vse pogostejše in intenzivnejše, kar je neposredna posledica segrevanja planeta. Podnebne spremembe vplivajo na porast ekstremnih vremenskih pojavov, kot so močne nevihte, vročinski valovi, suše, poplave in gozdni požari. Prav v letu 2023 je Slovenijo prizadela ena najhujših serij poplav v zadnjih desetletjih, ki so povzročile obsežno škodo na infrastrukturi in domovih ter pokazale, kako ključnega pomena je pravočasna in učinkovita pripravljenost na takšne dogodke.

Te katastrofalne razmere so ponovno opozorile na nujnost preventivnih ukrepov in jasnih načrtov odzivanja v primeru nesreč. Pristojne institucije so po tej izkušnji dodatno okrepile sisteme obveščanja in izboljšale usklajevanje intervencijskih služb, prebivalci pa so postali bolj ozaveščeni o pomenu osebne pripravljenosti in prostovoljnega dela pri odzivanju na krizne razmere. Slovenija se danes uvršča med države z najvišjo stopnjo pripravljenosti na nesreče v Evropski uniji, kar potrjujejo tudi podatki iz raziskave Eurobarometer.

Kakšni dejavniki so pripomogli k temu, da se Slovenci počutijo bolje pripravljene kot večina Evropejcev? Kakšno vlogo ima pri tem njihova izpostavljenost naravnim nesrečam in kako se prebivalci dejansko pripravljajo na morebitne krizne situacije? Kaj kljub visokim rezultatom še vedno ostaja izziv? Podatki iz raziskave ponujajo vpogled v razloge za visoko stopnjo pripravljenosti ter osvetljujejo področja, kjer so še možnosti za izboljšave.

Slovenija med najboljšimi

Slovenija se uvršča med države z najvišjo stopnjo pripravljenosti na nesreče v Evropski uniji, kar potrjujejo podatki iz raziskave Eurobarometer. Po raziskavi iz leta 2024 se 65 odstotkov Slovencev počuti dobro pripravljenih na nesreče, kar je najvišji delež med vsemi državami članicami Evropske unije. To je občutno več od povprečja Evropske unije, ki znaša 48 odstotkov.

V letu 2023 je Slovenijo prizadela ena najhujših serij poplav v zadnjih desetletjih, ki so povzročile obsežno škodo na infrastrukturi in domovih ter pokazale, kako ključnega pomena je pravočasna in učinkovita pripravljenost na takšne dogodke. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Eden ključnih razlogov za visoko stopnjo pripravljenosti je ozaveščenost prebivalcev. Kar 84 odstotkov Slovencev navaja, da vedo, kako ukrepati v primeru nesreče, kar je najvišji delež v Evropski uniji, kjer povprečje znaša 59 odstotkov.

Prebivalci Slovenije se pri iskanju informacij o tveganjih nesreč najpogosteje zanašajo na nacionalne medije, ki so glavni vir informacij za 49 odstotkov prebivalcev. 36 odstotkov Slovencev uporablja lokalne ali regionalne medije, 33 odstotkov pa se opira na informacije družinskih članov in prijateljev. Pomembno je tudi dejstvo, da Slovenci izkazujejo višjo stopnjo zaupanja v uradne vire informacij, saj 87 odstotkov prebivalcev zaupa informacijam javnih organov in reševalnih služb, kar je precej nad evropskim povprečjem, ki znaša 70 odstotkov.

Prostovoljno delo igra pomembno vlogo pri pripravljenosti na nesreče, pri čemer se Slovenija močno razlikuje od večine evropskih držav. V prostovoljne dejavnosti, povezane z zmanjševanjem tveganj nesreč, se vključuje 31 odstotkov Slovencev, kar je najvišji delež v Evropski uniji, kjer povprečje znaša zgolj 11 odstotkov. Velik del tega prostovoljnega angažmaja predstavljajo prostovoljna gasilska društva, ki imajo v Sloveniji dolgo tradicijo in pomembno vlogo pri obvladovanju naravnih nesreč.

Slovenija leži na območju, ki je pogosto izpostavljeno naravnim nesrečam, kar prispeva k višji stopnji pripravljenosti prebivalcev. Po raziskavi 32 odstotkov Slovencev meni, da so najbolj izpostavljeni poplavam, kar je več od povprečja Evropske unije, ki znaša 26 odstotkov. Poleg tega 21 odstotkov prebivalcev kot pomembno grožnjo prepoznava gozdne požare, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem, ki znaša 20 odstotkov.

Slovenci v veliki meri zaupajo državnim in lokalnim organom pri obvladovanju nesreč. Po raziskavi 93 odstotkov prebivalcev zaupa reševalnim službam, kar je eden najvišjih deležev v Evropski uniji. FOTO: Mateja Kotnik

Tudi ekstremni vremenski pojavi predstavljajo pomembno tveganje, saj jih kot nevarnost prepoznava 46 odstotkov Slovencev, kar je precej več od povprečja Evropske unije, ki znaša 38 odstotkov. Takšne vremenske razmere vključujejo močne nevihte, snežne meteže in vročinske valove, ki v zadnjih letih postajajo vse pogostejši.

Preventivni ukrepi in osebna pripravljenost

Slovenci ne zaupajo zgolj institucijam, temveč izvajajo tudi številne osebne preventivne ukrepe, ki povečujejo njihovo pripravljenost na krizne razmere. Raziskava je pokazala, da ima v Sloveniji:

- 59 odstotkov gospodinjstev doma svetilke ali sveče, kar je precej več od evropskega povprečja, ki znaša 46 odstotkov.

- 56 odstotkov prebivalcev hrani domačo lekarno za nujne primere, medtem ko je evropsko povprečje 34 odstotkov.

- 49 odstotkov gospodinjstev ima zaloge hrane in pijače za nujne primere, kar je več od evropskega povprečja 36 odstotkov.

- 36 odstotkov Slovencev uporablja baterijsko radijsko napravo, ki omogoča spremljanje informacij v primeru izpada elektrike, medtem ko je povprečje v Evropski uniji le 14 odstotkov.

Zaupanje v institucije in učinkovitost odziva

Slovenci v veliki meri zaupajo državnim in lokalnim organom pri obvladovanju nesreč. Po raziskavi 93 odstotkov prebivalcev zaupa reševalnim službam, kar je eden najvišjih deležev v Evropski uniji. Za primerjavo, povprečje Evropske unije znaša 81 odstotkov. To pomeni, da se prebivalci Slovenije hitreje in bolj učinkovito odzivajo na krizne situacije, saj so pripravljeni slediti priporočilom in navodilom pristojnih institucij.

Področja za izboljšave

Čeprav Slovenija dosega izjemne rezultate pri pripravljenosti na nesreče, še vedno obstajajo področja, kjer bi prebivalci lahko izboljšali svojo pripravljenost. Več kot 65 odstotkov Slovencev meni, da potrebuje več informacij o tem, kako se ustrezno pripraviti na nesreče. Ta podatek kaže, da številni prebivalci še vedno niso dovolj seznanjeni z evakuacijskimi načrti, lokacijami zavetišč in postopki za pridobivanje pomoči v kriznih razmerah.

V prostovoljne dejavnosti, povezane z zmanjševanjem tveganj nesreč, se vključuje 31 odstotkov Slovencev, kar je najvišji delež v Evropski uniji. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Prav tako bi se lahko povečalo sodelovanje prebivalcev v usposabljanjih in vajah, ki jih organizirajo reševalne službe in civilna zaščita. Raziskava kaže, da večina prebivalcev pozna teoretične ukrepe za ravnanje ob nesrečah, vendar jih veliko ni nikoli preizkusilo v praksi. Simulacije nesreč in praktične vaje bi lahko bistveno pripomogle k boljšemu odzivanju v dejanskih kriznih razmerah.

Dodatna težava je priprava na dolgotrajnejše krizne razmere, saj raziskava kaže, da bi se številni prebivalci težko soočili z večtedenskimi motnjami v oskrbi z vodo, elektriko ali hrano. Čeprav večina Slovencev hrani osnovne zaloge hrane in vode za nekaj dni, bi morali prebivalci razmišljati tudi o scenarijih, kjer bi bile motnje dolgotrajnejše.

Slovenija je torej ena najbolje pripravljenih držav na nesreče v Evropski uniji, vendar ima še nekaj priložnosti za izboljšave. Boljše obveščanje o konkretnih korakih v primeru različnih vrst nesreč, večja udeležba v praktičnih vajah ter dodatna pripravljenost na dolgotrajnejše krizne razmere bi še okrepili varnost in odpornost prebivalstva.