Slovenija na vrhu lestvice pripravljenosti na naravne nesreče

Naravne nesreče so vse pogostejše in intenzivnejše, kar je neposredna posledica segrevanja planeta. Podnebne spremembe vplivajo na povečanje ekstremnih vremenskih pojavov, kot so močne nevihte, vročinski valovi, suše, poplave in gozdni požari. Prav leta 2023 je Slovenijo prizadela ena od najhujših serij poplav v zadnjih desetletjih, ki so povzročile obsežno škodo na infrastrukturi in domovih ter pokazale, kako pomembna je pravočasna in učinkovita pripravljenost na takšne dogodke.

Te katastrofalne razmere so znova opozorile na nujnost preventivnih ukrepov in jasnih načrtov odzivanja ob morebitnih nesrečah. Pristojne institucije so po tej izkušnji še okrepile sisteme obveščanja in izboljšale usklajevanje intervencijskih služb, prebivalci pa so bili bolj ozaveščeni o pomenu osebne pripravljenosti in prostovoljnega dela pri odzivanju na krizne razmere. Slovenija se danes uvršča med države z najvišjo stopnjo pripravljenosti na nesreče v Evropski uniji, kar potrjujejo tudi podatki evrobarometra.

Kakšni dejavniki so pripomogli k temu, da se Slovenci počutijo bolje pripravljene kot večina Evropejcev? Kakšno vlogo ima pri tem njihova izpostavljenost naravnim nesrečam in kako se prebivalci pripravljajo na morebitne krizne situacije? Kaj kljub visokim rezultatom še vedno ostaja izziv? Podatki iz raziskave dajejo vpogled v razloge za visoko stopnjo pripravljenosti ter osvetljujejo področja, na katerih so še možnosti za izboljšave.

Slovenija med najboljšimi

Slovenija se uvršča med države z najvišjo stopnjo pripravljenosti na nesreče v Evropski uniji, kar potrjujejo podatki evrobarometra. Po raziskavi iz leta 2024 se 65 odstotkov Slovencev počuti dobro pripravljene na nesreče, kar je največji delež med državami članicami Evropske unije. To je občutno več od povprečja Evropske unije, ki znaša 48 odstotkov.

Leta 2023 je Slovenijo prizadela ena od najhujših serij poplav v zadnjih desetletjih, ki so povzročile obsežno škodo na infrastrukturi in domovih ter pokazale, kako pomembna je pravočasna in učinkovita pripravljenost na takšne dogodke. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Eden od glavnih razlogov za visoko stopnjo pripravljenosti je ozaveščenost prebivalcev. Kar 84 odstotkov Slovencev je navedlo, da vedo, kako ukrepati ob morebitni nesreči, kar je največji delež v Evropski uniji, kjer je povprečje 59 odstotkov.

Prebivalci Slovenije se pri iskanju informacij o nevarnosti nesreč najpogosteje zanašajo na nacionalne medije, ki so glavni vir informacij za 49 odstotkov prebivalcev. Šestintrideset odstotkov Slovencev uporablja lokalne ali regionalne medije, 33 odstotkov pa se opira na informacije družinskih članov in prijateljev. Pomembno je tudi dejstvo, da Slovenci kažejo višjo stopnjo zaupanja v uradne vire informacij, saj 87 odstotkov prebivalcev zaupa informacijam javnih organov in reševalnih služb, kar je precej nad evropskim povprečjem, ki znaša 70 odstotkov.

Prostovoljno delo igra pomembno vlogo pri pripravljenosti na nesreče, pri čemer se Slovenija močno razlikuje od večine evropskih držav. V prostovoljne dejavnosti, povezane z zmanjšanjem nevarnosti za nesreče, je vključenih 31 odstotkov Slovencev, kar je največji delež v Evropski uniji, kjer je povprečje zgolj 11 odstotkov. Velik del prostovoljnega angažmaja predstavljajo prostovoljna gasilska društva, ki imajo pri nas dolgo tradicijo in pomembno vlogo pri obvladovanju naravnih nesreč.

Slovenija leži na območju, ki je pogosto izpostavljeno naravnim nesrečam, kar prispeva k višji stopnji pripravljenosti prebivalcev. Po raziskavi 32 odstotkov Slovencev meni, da so najbolj izpostavljeni poplavam, kar je več od povprečja Evropske unije, ki znaša 26 odstotkov. Poleg tega 21 odstotkov prebivalcev kot pomembno grožnjo prepoznava gozdne požare, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem, ki znaša 20 odstotkov.

Slovenci večinoma zaupajo državnim in lokalnim organom pri obvladovanju nesreč. Po raziskavi 93 odstotkov prebivalcev zaupa reševalnim službam, kar je eden od največjih deležev v Evropski uniji. FOTO: Mateja Kotnik

Tudi ekstremni vremenski pojavi so nevarni, kot takšne jih je prepoznalo 46 odstotkov Slovencev, kar je precej več od povprečja Evropske unije, ki znaša 38 odstotkov. Takšne vremenske razmere vključujejo močne nevihte, snežne meteže in vročinske valove, ki so v zadnjih letih vse pogostejši.

Preventivni ukrepi in osebna pripravljenost

Slovenci ne zaupajo zgolj institucijam, temveč izvajajo tudi številne osebne preventivne ukrepe, ki večajo njihovo pripravljenost na krizne razmere. Raziskava je pokazala, da ima v Sloveniji:

– 59 odstotkov gospodinjstev doma svetilke ali sveče, kar je precej več od evropskega povprečja, ki je 46 odstotkov.

– 56 odstotkov prebivalcev hrani domačo lekarno za nujne primere, evropsko povprečje je 34 odstotkov.

– 49 odstotkov gospodinjstev ima zaloge hrane in pijače za nujne primere, kar je več od evropskega povprečja 36 odstotkov.

– 36 odstotkov Slovencev uporablja baterijsko radijsko napravo, ki omogoča spremljanje informacij v primeru izpada elektrike, medtem ko je povprečje v Evropski uniji le 14 odstotkov.

Zaupanje v institucije in učinkovitost odziva

Slovenci v veliki meri zaupajo državnim in lokalnim organom pri obvladovanju nesreč. Po raziskavi 93 odstotkov prebivalcev zaupa reševalnim službam, kar je eden od največjih deležev v Evropski uniji. Za primerjavo: povprečje Evropske unije je 81 odstotkov. To pomeni, da se prebivalci Slovenije hitreje in učinkoviteje odzivajo na krizne situacije, saj so pripravljeni slediti priporočilom in navodilom pristojnih institucij.

Področja za izboljšave

Čeprav Slovenija dosega izjemne rezultate pri pripravljenosti na nesreče, še vedno obstajajo področja, na katerih bi prebivalci lahko izboljšali pripravljenost. Več kot 65 odstotkov Slovencev meni, da potrebujejo več informacij o tem, kako se ustrezno pripraviti na nesreče. Ta podatek kaže, da številni prebivalci še vedno niso dovolj seznanjeni z evakuacijskimi načrti, lokacijami zavetišč in postopki za pridobivanje pomoči v kriznih razmerah.

V prostovoljne dejavnosti, povezane z zmanjševanjem nevarnosti za nesreče, je vključenih 31 odstotkov Slovencev, kar je največji delež v Evropski uniji. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Prav tako bi se lahko povečalo sodelovanje prebivalcev pri usposabljanjih in vajah, ki jih organizirajo reševalne službe in civilna zaščita. Raziskava je pokazala, da večina prebivalcev pozna teoretične ukrepe za ravnanje ob nesrečah, vendar jih veliko ni nikoli preizkusilo v praksi. Simulacije nesreč in praktične vaje bi lahko bistveno pripomogle k boljšemu odzivanju v dejanskih kriznih razmerah.

Dodatna težava je priprava na dolgotrajnejše krizne razmere, saj je raziskava pokazala, da bi se številni prebivalci težko soočili z večtedenskimi motnjami v oskrbi z vodo, elektriko ali hrano. Čeprav večina Slovencev hrani osnovne zaloge hrane in vode za nekaj dni, bi morali prebivalci razmišljati tudi o scenarijih, po katerih bi bile motnje dolgotrajnejše.

Slovenija je torej ena od najbolje pripravljenih držav na nesreče v Evropski uniji, vendar ima še nekaj priložnosti za izboljšave. Boljše obveščanje o korakih v primeru nesreč, večja udeležba v praktičnih vajah ter dodatna pripravljenost na dolgotrajnejše krizne razmere bi še povečali varnost in odpornost prebivalstva.