Neomejen dostop | že od 9,99€
Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) bo za letošnje devetošolce prvič štelo tudi kot eno od meril pri vpisu v srednje šole z omejitvijo vpisa. Ocene na prvi pogled naj ne bi bile več tako odločilne, a kaj se bo dejansko zgodilo, ne more napovedati nihče. Tudi zato, ker za NPZ ostaja le en rok in se tudi ravnatelji sprašujejo, koliko otrok ga bo pisalo.
NPZ bodo upoštevali le pri vpisih v srednje šole z omejitvijo vpisa. Do zdaj je bila bolj ali manj edina spremenljivka ocena, srednja šola z omejitvijo vpisa je vzela tiste z najvišjimi točkami iz ocen v 7., 8. in 9. razredu. NPZ so upoštevali le v primerih, ko so imeli učenci enako število točk iz ocen in so bili na zadnjem mestu pri vpisu. Vzeli so tistega, ki je imel na NPZ največ točk. A teh primerov je bilo malo.
Lani spremenjena in sprejeta zakonodaja določa, da bodo pri omejitvi vpisa ocene štele največ 60 odstotkov točk. Največ 40 odstotkov bo štel NPZ pri slovenščini in matematiki, vsaka po največ 20 odstotkov. Ko bodo pisali NPZ, še ne bodo vedeli, ali bo želena srednja šola imela omejitev vpisa. To bo znano šele konec maja. Lani je imelo 58 srednjih šol omejitev vpisa, na trnih je bilo 8206 kandidatov ali 35,7 odstotka vseh.
Pri učencih, ki se vpisujejo v športne oddelke srednjih šol, bodo upoštevali tudi športne dosežke, enako velja pri srednjih šolah, kjer zahtevajo preizkuse nadarjenosti.
Da so spremembe nujne, so osnovnošolski in srednješolski ravnatelji opozarjali več let. Tudi Državni izpitni center (RIC) je že večkrat opozoril, da so NPZ boljši napovednik uspeha v srednji šoli kot ocene. To spremljajo redno, a za letošnje maturante povezanosti ne morejo izračunati, ker leta 2020 NPZ zaradi epidemije niso izvedli. A na RIC opozarjajo: »Ob primerjavah ocen in dosežka na NPZ velja poudariti, da gre za dve različni merili, ki sta bili pridobljeni na različne načine, izražata različne vidike učenčevega znanja in se med sabo ne prekrivata popolnoma. Tako se dosežki na NPZ in šolske ocene pri nekaterih učencih opazno razlikujejo.«
To dokazujejo analize RIC. Po poročilu o NPZ, ki so ga izvedli lani spomladi, so devetošolci pri slovenščini v povprečju dosegli 56,38 odstotne točke. Najbolje so se izkazali učenci v osrednjeslovenski regiji (58,53 odstotne točke), najslabše v obalno-kraški regiji (51,54 odstotne točke). Deset učencev je doseglo vse možne točke. Analize RIC kažejo, da je vseh deset imelo tudi v šoli oceno pet. Hkrati pa podatki RIC kažejo, da so tudi nekateri učenci s štiricami dosegli več kot 91 odstotnih točk, od 86 do 90 odstotnih točk nekaj učencev s trojkami, en učenec pa več kot 80 odstotkov celo z dvojko. Gre pa tudi v obratno smer. Tako je nekaj učencev, ki imajo slovenščino tri, na NPZ imelo nič točk. Nekateri, ki imajo štirice, so dosegli manj kot pet odstotnih točk, najslabši s peticami v razredu pa so na NPZ dosegli manj kot 15 odstotnih točk.
Zelo podobna je bila zgodba pri matematiki. Povprečni dosežek devetošolcev je bil 43,76 odstotne točke. Tudi tu so se najbolje izkazali učenci osrednjeslovenske regije (46,24 odstotne točke) in najslabše učenci obalno-kraške regije (38,23 odstotne točke). Vse možne točke je doseglo 24 učencev, vsi imajo v šoli matematiko pet, nič točk je doseglo 74 učencev, med katerimi imajo nekateri v šoli oceno tri. Iz podatkov RIC je razvidno še, da so posamezniki, ki imajo v šoli štirico, na NPZ dosegli šest odstotnih točk, nekateri, ki imajo v šoli oceno pet, so dosegli 20 odstotnih točk. Po drugi strani pa so nekateri, ki imajo v šoli matematiko štiri, na NPZ dosegli 94 odstotnih točk, nekateri, ki imajo oceno tri, pa 82 odstotnih točk.
Na RIC ocenjujejo, da bodo spremenjena merila za vpis gotovo vplivala na to, kateri učenci bodo sprejeti na šole z omejitvijo vpisa. Koliko, pa ne morejo oceniti. Tudi ravnatelj ene najbolj zaželenih ljubljanskih gimnazij Gimnazije Ledina Roman Vogrinc ne upa napovedati, kaj se bo zgodilo: »Vseeno mislim, da spremembe ne bodo tako velike, da bi bile posebej zaznane. Odločitev, da bodo upoštevali dosežke NPZ, je vsaj nekaj v smer rešitve. Boljše rešitve, da bi bile ocene manj usodne, v sedanjem sistemu ne vidim. Nujno je, da je poleg internega ocenjevanja tudi eksterno. Ali je ta sistem dober, bomo videli šele čez leta.«
Če se do zdaj ni nič zgodilo, če učenec ni pisal NPZ, bo to za učence, ki se bodo vpisovali na srednje šole z omejitvijo vpisa, lahko težava. Starši bodo morali ravnatelju sporočiti in poslati dokazilo, zakaj otroka ni bilo na izpit, opravičljivi razlogi so bolezen, naravna ali druga nesreča, smrt v družini, aktivna udeležba na mednarodnem tekmovanju iz znanja ali velikem mednarodnem športnem tekmovanju. Ali je otrok manjkal upravičeno, bo na podlagi dokazil odločil ravnatelj.
Ravnateljico OŠ Rada Robiča Limbuš Mojco Kirbiš skrbi prav opravičevanje: »Ravnatelji bomo razsodniki. Pravila so sicer jasno zapisana, a bo treba nekatere stvari še dodelati. Recimo pri boleznih je nujno zdravniško opravičilo. Mariborski ravnatelji smo imeli sestanek z mariborskim zdravstvenim domom, kjer še niso bili obveščeni, da bodo morali za NPZ dajati opravičila. Ne le za devetošolce, ampak tudi za tretji in šesti razred, saj je tudi v teh razredih NPZ obvezen. A vendarle je pri devetošolcih pomembna razlika, ali imaš v spričevalu pri NPZ zapisano črtico ali ničlo.«
Učencem, ki bodo manjkali upravičeno, bodo dosežek pri NPZ določili. Njihov dosežek, ki bo štel tudi za vpis v srednjo šolo, bo mediana dosežkov otrok, ki so imeli pri tem predmetu enako število točk iz zaključnih ocen v sedmem, osmem in devetem razredu. Drugega roka ne bo. Nekateri so ob tej rešitvi omenjali celo ustavne pritožbe, a po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje do zdaj sploh še ni bilo nobenih pritožb.
Ravnatelji se sprašujejo, kaj bo to pomenilo v praksi, sploh če vemo, kakšne razlike so pri dosežkih na NPZ po posameznih regijah in šolah. »Lahko da bodo iskali opravičila, da bi ostali doma, ker vedo, da znajo premalo, imajo pa sicer petice. Ne znamo in ne moremo napovedati, kaj se bo zgodilo. Do zdaj nismo imeli težav z izostajanjem na NPZ, lani je pri nas na šoli manjkal samo eden,« je dejala Kirbiševa. Dodala je, da tudi v primerjavi z ocenami dosežkov otrok ne moremo napovedati: »Nekdo lahko sicer dobro zna, pa v tistem trenutno odpove. Odgovor bo dala statistika.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji