Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je s šestimi glasovi za in enim proti razsodilo v primeru Igor Bavčar proti Sloveniji: nekdanji pravosodni minister Goran Klemenčič je s svojo izjavo na televiziji, da bodo letele glave, če bo Bavčarjev primer na sodišču zastaral, po odločitvi sodišča kršil domnevo nedolžnosti. Slovenija mora Bavčarju tako plačati 10.000 evrov za škodo in še 6000 evrov za stroške. Zahteval je sicer 1,4 milijona evrov. 

Je odredba za ničnost odmere večmilijonskega davka spisana?

»Sodba ima 50 strani, kar sem do zdaj prebral, je 'press release',« je v odzivu na sodbo povedal Igor Bavčar. »Zadovoljen sem, ker smo od samega začetka zatrjevali, da je pošteno sojenje predpogoj za zakonito sojenje. Evropsko sodišče nam je pritrdilo – sojenje ni bilo pošteno in torej ni bilo zakonito,« je dodal. Omenil je še, da bo svoje nadaljnje korake načrtoval na podlagi obrazložitve sodbe, ki pa jo mora še preučiti. »Nič se ne bo zgodilo od danes na jutri,« je še sklenil.

Nekdanji predsednik uprave Istrabenza je iskal pravico na ESČP, češ da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja; ob proceduralnih pa se je skliceval tudi na materialne kršitve v sodnih postopkih.

Igor Bavčar po obsodbi julija leta 2013. FOTO: Blaž Samec/Delo

Bavčar je zatrjeval, da mu je bila pravica kršena tudi zaradi televizijske izjave takratnega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča iz leta 2016, v kateri je ta napovedal, da bo, če bo Bavčarjev primer pred koncem sojenja zastaral, »storil vse, kar je mogoče, da bodo letele glave«. Klemenčič je bil tedaj pravosodni minister v vladi Mira Cerarja. Sodišče je zdaj Bavčarju pritrdilo in presodilo, da je Klemenčičeva izjava implicirala Bavčarjevo krivdo ter povzročila odziv sodišč in slovenske vlade. »S tem je bila v postopku kršena domneva nedolžnosti,« so zapisali pri ESČP. 

Obe strani imata zdaj tri mesece časa za morebitno pritožbo. 

V Bavčarjevem primeru so sicer razsojali slovaška sodnica Alena Poláčková, Lətif Hüseynov iz Azerbajdžana, Madžar Péter Paczolay, Ivana Jelić iz Črne gore, Šved Erik Wennerström, Davor Derenčinović iz Hrvaške in slovenska sodnica ad hoc Vasilka Sancin. 

Evropsko sodišče za človekove pravice je bilo ustanovljeno leta 1959 v Strasbourgu.