Sistematski pregledi odvisni od iznajdljivosti ravnateljev

Ravnatelji osnovnih šol že več let opozarjajo, da za sistematske preglede učencev nimajo ustreznega dneva v šolskem koledarju, težave so tudi s financiranjem prevoza. Pediatri in NIJZ so med sprejemanjem novele zakona o osnovni šoli predlagali dopolnitve, da bi to uredili, saj je pravica do preventivnega pregleda zdaj odvisna od »iznajdljivosti ravnatelja«. Ministrstvo odgovarja, da predlaganega niso mogli zapisati v zakon, ker dogovora o tem še ni.

Predstavniki sekcije za šolsko, študentsko in adolescentno medicino, sekcije za primarno pediatrijo, delovne skupine za šolsko, študentsko in adolescentno medicino pri odboru za osnovno zdravstvo ter programa Zdaj, ki deluje pod okriljem NIJZ, so poslance pred sprejetjem novele zakona o osnovni šoli prosili, naj v zakon zapišejo, da se v šolski koledar umesti preventivni pregled učencev, in opredelijo plačnika prevoza učencev do mesta izvedbe preventivnega pregleda.

Otroci v prostem času v povprečju sedijo šest ur

Kot so predlagatelji pojasnili v utemeljitvi, je bil namenski dan nekoč že opredeljen, a se je skozi leta »izgubil iz zakona in posledično iz šolskega koledarja. Trenutno je pravica do preventivnega pregleda odvisna od iznajdljivosti in pripravljenosti ravnatelja posamezne osnovne šole, učenci pa postavljeni v neenakopraven položaj ne le glede na sovrstnike, ampak tudi glede na dijake, ki jim zakonodaja za preventivni pregled omogoča namenski dan v šolskem koledarju.« Dodali so, da so osnovnošolci v neenakopravnem položaju tudi zaradi nedorečenosti plačnika prevoza do zdravstvene ustanove.

Kam in kako

Kot je dejala predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič, šole običajno dan, ko je sistematski pregled, opredelijo kot naravoslovni dan ali ga organizirajo kot druge oblike pouka: »Seveda je to smiselno samo, če so učenci ob tem deležni tudi zdravstvene vzgoje, ne samo pregleda. Zdravstveni domovi bi se morali v tem poenotiti in učencem zagotoviti kakovosten izobraževalni program, seveda v sodelovanju z učiteljem. Ključna težava pa je financiranje prevozov na sistematske preglede. Če je v interesu države zdravje naše mladine, potem bi morala poskrbeti, da bi šole avtomatično prejele refundacijo sredstev za ta namen.«

Šolam še vedno prepovedano pošiljanje seznamov otrok za sistematske preglede

Podobno razmišlja ravnateljica OŠ Poldeta Stražišarja z Jesenic Aleksandra Valančič: »Šole, ki so blizu zdravstvenega doma, so v bistveno boljšem položaju kot tiste, ki smo daleč. Ministrstvo bi moralo za to rezervirati tudi poseben dan, ker v šolskem koledarju tega dneva ni.« Dodala je še, da so razlike med zdravstvenimi domovi: »Veliki imajo več prostorov, namenjenih čakanju, pogosto pa so bolni otroci skupaj z nami, kar je sploh za otroke s posebnimi potrebami in dolgotrajno bolne zelo neprimerno.«

A vendarle Valančičeva posebej poudarja: »V šolah menimo, da je dobro, da ti pregledi ostanejo v domeni šol. Samo tako bomo delovali v največjo korist otrok in bo največje možno število otrok pregledanih. To je najbolj pomembno.« Pravi še, da so sistematski pregledi v največjo korist otroka: »Dogovoriti se moramo samo za organizacijo. Med drugim smo predlagali, da bi preglede vsaj delno izvajali na šolah.« Zlasti bi to pomagalo šolam s prilagojenim programom, je dodala Valančičeva.

Debelost otrok bo družbo drago stala

Čakanje na dogovor

Ponekod sistematske preglede že tako opravljajo, a predsednik sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš pravi, da to ni standard, hkrati pa tak način ni najbolj varen: »Za te preglede moramo imeti ustrezne prostore, laboratorij, pri nekaterih pregledih so tudi cepljenja. Ne moremo iti nazaj od že doseženih standardov.« Poudaril je, da so poslance pozvali k rešitvi v zakonu, ker sami na terenu opažajo težave, medtem ko imajo srednje šole za sistematske preglede že poseben dan v šolskem koledarju: »V osnovnih šolah to ni tako natančno zapisano in v različnih okoljih nastajajo težave. Pojavljajo se vprašanja, kdo bo otroke pripeljal na pregled, ali bodo sploh pregledani, cel kup težav na škodo otrok.«

Podatke o bodočih prvošolčkih bo pošiljal NIJZ

Razprave o tem v državnem zboru ni bilo, novela je bila sprejeta brez tega dopolnila. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pa so odgovorili, da je šola po zakonu že zdaj dolžna sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev: »Kako to dejavnost vključi v svoj letni delovni načrt in druge dejavnosti, pa je avtonomija šole. Šole lahko glede na to, ali imajo zdravstvene institucije, v katerih izvajajo preventivne sistematične preglede za učence, v neposredni bližini ali so od njih zelo oddaljene, načrtujejo svoje dejavnosti v skladu s svojimi zmožnostmi.«

Dodali so, da zakonodaja določa, da ima pravico do spremstva na poti do izvajalca »oseba do 15. leta in težje ali težko duševno prizadeta ali težje ali težko telesno prizadeta oseba do 18. leta. Večkrat smo že poudarili, da naj bi se strošek prevozov učencev na sistematične preglede uredil v povezavi s tem določilom. Do dogovora za zdaj ni prišlo, zato tega ni mogoče zapisati v zakon.«