Podatkov iz preventivnih sistematskih pregledov, ki so lahko podlaga za načrtovanje preventivnih programov, ne analizirajo. Ocene zdravstvenega stanja slovenskih otrok tako ne dobimo od pediatrov, ampak iz športnih kartonov, projekta SLOFit. Da bi se to spremenilo in da bi bile uvedene še nekatere posodobitve preventivnega programa otrok, mladostnikov in študentov, je bila lani sprejeta posebna novela, ki pa žal ostaja neuresničena.

Marca lani je bila po dolgoletnih prizadevanjih pediatrične stroke ter strokovnjakov s področja javnega zdravja objavljena novela pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, ki se imenuje Program Zdaj – Zdravje danes za jutri. Na papirju so torej stvari urejene, zatakne pa se v praksi, saj država za ta program ni zagotovila denarja. Niti za lani niti za letos. Kot kaže, utegne Program Zdaj ostati mrtva črka na papirju, čeprav ga, še posebno po epidemiji, družba zelo potrebuje.

Zdravje otrok kot slepa pega

Pediater Denis Baš pravi, da je bil na NIJZ že pred leti ukinjen oddelek, ki se je ukvarjal z analizami zdravja otrok in za katerega si stroka želi, da bi se končno vrnil. »Ne želimo si, da je zdravje otrok slepa pega v naši družbi,« je navedel. Poudaril je, da se preventivni pregledi otrok in mladostnikov še vedno izvajajo, žal pa se ne izvaja nadgradnja, ki je navedena v omenjeni noveli pravilnika.

Zato je Baš kot zastopnik Sekcije za primarno pediatrijo skupaj z Mojco Juričič iz Sekcije za šolsko, študentsko in adolescentno medicino ter Matjažem Homšakom iz Združenja za pediatrijo na vlado in ministrstvo za zdravje naslovil javno prošnjo za zagotovitev sredstev za izvajanje Programa Zdaj.

»Preventivno zdravstveno varstvo za otroke in mladostnike v zadnjih dvajsetih letih ni bilo deležno ustrezne sistematične prenove. Epidemija je v populaciji otrok in mladostnikov povzročila številne zdravstvene posledice, s katerimi se mora zdravstvena služba čim prej začeti ukvarjati. Tudi posledice vojne v naši neposredni bližini zadevajo večinoma otroke in mladostnike,« so poudarili.

Denarja ni

Ob tem strokovnjaki razočarani ugotavljajo, da sredstva niso bila zagotovljena niti s Splošnim dogovorom (SD) 2022 niti z Aneksom 1 k SD 2022.

Na arbitraži za Aneks 1 k SD 2022, 21. aprila 2022, so bila zavrnjena vsa sporna vprašanja, ki bi omogočila financiranje izvajanja nalog priprave, koordiniranja, vodenja in evalvacije omenjenega programa.

Zagotovitev financiranja pa je nujna za izvajanje sodobnega in potrebam populacije namenjenega preventivnega zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike, kot ga predpisuje pravilnik. Zato so na vlado naslovili prošnjo, da potrdijo sporna vprašanja iz Aneksa 1 k SD 2022, ki zadevajo financiranje izvajanja Programa Zdaj v obsegu, kot ga predvideva gradivo za arbitražo (predlogi ministrstva za zdravje in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije). In za koliko sredstev gre? Za zagotavljanje podpornih zdravstvenovzgojnih gradiv, bi prejel NIJZ, finančna sredstva v višini 90.000 evrov, za izvajanje storitev priprave in razvoja, koordinacije, strokovne podpore pri implementaciji, vodenja spremljanja in evalviranja Programa Zdaj, pa bi se za stroške kadra in materialne stroške od 1.1.2022 na letni ravni zagotovila sredstva v višini 1.878.795,01 evrov.

Vlada je včeraj sprejela sklepe v zvezi z Aneksom št. 1 k SD za pogodbeno leto 2022, a financiranja Programa Zdaj ni med njimi. Je pa zagotovljen denar za genetsko presejalno odkrivanje in celostno obravnavo otrok in mladostnikov z družinsko hiperholesterolemijo, eozinofilne bolezni prebavil, program presejanja novorojencev za spinalno mišično atrofijo, težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo ....

Skupni finančni učinki Aneksa 1 k SD za leto 2022 znašajo okoli 53,7 milijona evrov.