Odrasli imajo svobodno voljo, otroci ne

Veganstvo je veliko več od ­prehranjevanja brez­ ­živil živalskega izvora. Ljudje­ se najpogosteje odločijo za to iz etičnih in vse pogosteje­ tudi ekoloških vzgibov. Odločitev­ in odgovornost za morebitne­ posledice­ sta stvar vsakega (odraslega)­ posameznika, otrokom, ki se ne morejo samostojno odločati,­ pa starši ne bi smeli­ vsiljevati svoje izbire, saj jim s tem lahko močno škodijo, je opozorila medicinska stroka.

»Ljudje, zlasti otroci kot občutljiv del prebivalstva, naj bi uživali mešano prehrano v ustreznih količinah, torej tudi pri tej naj ne bi pretiravali. Bolj ko je prehrana omejena­,­ več je možnosti za nastanek pomanjkanja,­ ki vpliva na otrokovo­ zdravje. Otroci niso kot odrasli, ki jemo zato, da vzdržujemo telesno težo, temveč rastejo, se razvijajo in so bistveno bolj občutljivi na pomanjkanje hranil, ki negativno vpliva na otrokovo zdravje,« je poudaril­ doc. dr. Matjaž Homan s kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko ljubljanske pediatrične klinike. V preteklosti je bilo na pediatrični kliniki ­obravnavanih nekaj zelo bolnih otrok zaradi izključno veganske prehrane, je poudaril dr. Homan. Takrat postane problematika veganske prehrane pri otrocih ponovno bolj aktualna.

Pediater je otrokov odvetnik

V Slovenskem veganskem društvu,­ katerega glavna dejavnost je ozaveščanje o veganski prehrani, so zatrdili, da je »veganska prehrana primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike«. To »s številnimi neodvisnimi raziskavami dokazujejo največja mednarodna združenja za prehrano« v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Dr. Homan in klinični dietetik Evgen Benedik sta prepričana, da študij, ki bi dokazovale, da je veganska prehrana v otroškem obdobju primerna, ni.

Slovenski pediatri se držijo priporočil Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, katerega aktivna člana sta tudi naša sogovornika. Združenje se je v priporočilu iz leta 2017 nekoliko približalo veganstvu v primerjavi s predzadnjimi priporočili leta 2008. Vsem, zlasti pa majhnim otrokom, vegansko prehrano še vedno strogo odsvetuje, a če staršev ni mogoče prepričati o nasprotnem, ­nosečnicam svetuje nujno uživanje nadomestkov za vitamine A, B2, B12 in D, za otroke pa poleg tega še železo, cink, kalcij, folno kislino, in maščobne kisline omega-3 ter zdravniško spremljanje z odvzemi krvi – ne le s sistematskimi pregledi, temveč tudi s strokovnimi nasveti pediatra, gastroenterologa in kliničnega dietetika. »Pediater je odvetnik otroka in ga zato poskuša zaščititi,« je poudaril dr. Homan.

Kritične maščobne kisline omega-3, B12, železo

Starši vegani se morajo zavedati, da lahko vplivajo na otrokov kognitivni razvoj, je opozoril dr. Homan. »V prvih dveh letih življenja je razvoj možganov pri otroku najbolj intenziven. Maščobne kisline omega-3, zlasti iz majhnih morskih rib, vplivajo na razvoj možganov že v maternici. Če je mama veganka, teh kislin, ki so v živalskih maščobah, običajno ne zaužije dovolj. Pomanjkanje lahko povzroči zaostanek predvsem v kognitivnem razvoju otroka.« Posledica pomanjkanja vitamina B12 in železa je slabokrvnost, ki se prek mleka slabokrvne matere prenese na otroka. »Zaloga železa naj bi pri otrocih mater vsejedk zadoščala za prvih šest mesecev, pri otrocih veganskih mater ga lahko zmanjka hitreje,« je povedal dr. Benedik. Pomanjkanje cinka povzroča dermatitis, driske in težave s sluznico ustne votline. Pomanjkanje vitamina B2 (riboflavin) povzroča razjede v ustnih kotičkih in na jeziku, oslabitev imunskega sistema in različne okužbe. »To so začetne težave, ko se pomanjkanje povečuje, se stvari le še slabšajo,« je dejal dr. Homan.



Otroci veganov nagnjeni k motnjam hranjenja

Starši vegani so po izkušnjah dr. Benedika dobro poučeni o prehranjevanju. Pogost argument staršev je, da imajo živila rastlinskega izvora bogatejšo hranilno vrednost od živil živalskega izvora. To v veliko primerih drži, vendar je biorazpoložljivost (količina snovi, ki jih telo vsrka) določenih vitaminov, mineralov in beljakovin oziroma aminokislin bistveno slabša kot pri živilih živalskega izvora. Biorazpoložljivost železa iz živil rastlinskega izvora je do šest odstotkov (nekoliko se poveča, če zraven pijemo sok z vitaminom C), iz živil živalskega izvora do 25 odstotkov. Biorazpoložljivost vitamina B12 iz denimo alg, ki jih uživajo vegani, je le odstotek ali dva od vsebnosti, ki je navedena na embalaži. Maščobnih kislin omega-3 vegani zaužijejo veliko, ne pa tudi dovolj dokozaheksaenojske kisline (DHK), ki je nujna za otrokov kognitivni razvoj. Večinoma je v ribjem in krilovem olju, v rastlinskih oljih pa je ni dovolj. Pri zaužitju alfalinolenske kisline iz rastlinskega vira, ki je ena najpomembnejših maščobnih kislin omega-3, se pri moških pretvori v DHK le odstotek te kisline, pri ženskah pa do 9 odstotkov. »To je zelo malo, zato se svetuje še vnos dodatnega vira, predvsem z majhnimi mastnimi morskimi ribami oziroma ustreznimi prehranskimi dopolnili,« je poudaril dr. Benedik. S skrbnim načrtovanjem prehrane se biorazpoložljivost snovi iz živil rastlinskega izvora lahko poveča, vendar to po besedah dr. Benedika pomeni celodnevno razmišljanje, kaj moraš pojesti, koliko živil kombinirati in kako. »Običajno si odrasli to lahko privoščijo, nosečnice ali doječe matere pa morajo skrbeti še za druge stvari in tega časa nimajo,« je dejal dr. Benedik. Poleg tega je ta trditev utemeljena le z nekaj študijami. »Če ena študija pokaže, da je absorpcija snovi iz rastlinskih virov boljša, to še ne pomeni, da to velja za vse ljudi. Absorpcije ni mogoče spremljati drugače kakor s krvnimi testi.«

Vegani so v povprečju vitkejši in imajo manj bolezni srca od povprečja populacije, so pokazale študije. Če bi marsikateremu odraslemu, ki se spopada z visokim holesterolom in debelostjo, koristila preusmeritev v veganstvo ali vsaj bistveno zmanjšanje uživanja mesa, je eksperimentiranje z veganstvom pri majhnih otrocih ruleta z njihovim zdravjem.