Neomejen dostop | že od 9,99€
Večina parlamentarnih strank si je enotna v podpori predlogu za preklic posvetovalnega referenduma o drugem bloku krške nuklearke. Prva je s tem predlogom v javnost prišla SDS, ki ji v koaliciji sicer očitajo, da je glavna protagonistka pri razpisu referenduma. Pravna pot umika referenduma bo v DZ predstavljena v torek.
V SDS so danes predlagali preklic posvetovalnega referenduma, ki ga je Državni zbor potrdil za 24. november, čemur je sledil val odzivov iz drugi strank in naposled sporočilo Gibanja Svoboda, da se referendumski pobudi odpoveduje.
Po današnjih besedah poslanca SDS Zvonka Černača bi odločanje v danih razmerah imelo dolgoročne negativne posledice za državo in ljudi ter bi povzročilo veliko škodo. SDS je napovedala tudi, da v kampanji za referendum, če bo ta izveden, ne bo sodelovala.
Kasneje je tudi podpredsednica SD Meira Hot v izjavi za javnost povedala, da so v poslanski skupini SD vložili zahtevo za sklic kolegija predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, in sicer zaradi novih dejstev ter okoliščin glede izvedbe posvetovalnega referenduma. Kot je poudarila, se SD zdi smotrno, da se opravi razprava o poslovniških možnostih o preklicu tega referenduma. Odzvala se je tudi Nataša Sukič iz Levice. Ponovila je, da v njihovi stranki že ves čas nasprotujejo izvedbi referenduma.
Zvečer se je naposled odzvalo tudi Gibanje Svoboda. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je sporočil odločitev programskega odbora te stranke, ki mu predseduje. Odbor je stranki predlagal umik referendumske pobude. Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič je zatem potrdila še, da bodo referendumsko pobudo tudi na podlagi tega stališča umaknili iz procedure in se osredotočili na pripravo zakona o pripravi projekta Jek 2, ki bo moral po njenem prepričanju vključevati vse ključne varovalke, da se ne bi ponovila zgodba Teš 6. Podobno je prepričan tudi Kumer. Pravno pot umika referendumske pobude bo sicer jutri predstavila Urška Klakočar Zupančič.
Hkrati sta oba govorca ravnanje SDS, ki se je prva zavzela za tovrstno potezo, označila za »zavajanje«. Kumer je spomnil, da so prav v SDS januarja podali pobudo za posvetovali referendum, premier Robert Golob pa da je potem z namenom doseči nacionalni konsenz uspel poenotiti politične stranke. Avšič Bogovič je zatrdila, da so se januarja, ko so v SDS predlagali posvetovalni referendum, vsi zavedali, da je ta pobuda preuranjena. Ko so se poenotili, pa je parlament po njenih besedah »celoten zakonodajni postopek priprave referenduma vodil transparentno, v skladu z zakoni in poslovniki«.
Kot je sicer danes v izjavi za javnost pojasnil Černač, je postalo politično delovanje v zvezi s tem projektom oz. verodostojnost pred začetkom uradne kampanje glede posvetovalnega referenduma o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2) močno omajano.
»Referendumsko vprašanje se je zmanipuliralo, vladajoča koalicija, ki nosi največjo odgovornost, pa ni enotna,« je poudaril Černač.
V SDS menijo, da bi imelo odločanje v teh razmerah dolgoročne negativne posledice tako za državo kot za ljudi in bi povzročilo velikansko škodo, ki je nobena vlada v prihodnosti ne bi mogla popraviti.
Do danes po poslančevih besedah volilnega računa še vedno ni odprla nobena od treh koalicijskih strank. V SDS so to naredili, a bodo račun zaprli, je napovedal in koalicijo pozval, da prekliče referendum. Če bo do njega prišlo, SDS v referendumski kampanji ne bo sodelovala, je bil jasen.
Kot menijo v SDS, se morajo razmere zdaj najprej umiriti. »Ko se bo stanje izčistilo in ko bo prevzela odgovornost vlada, ki se bo zavedala strateškega pomena nadaljnje rabe nuklearne energije za proizvodnjo električne energije, in sicer v miroljubne namene, pa bomo predlog za izvedbo referenduma vložili ponovno,« je še pojasnil Černač.
V SDS so januarja vložili predlog za posvetovalni referendum, saj gre pri Jeku 2 za izjemno pomembno odločitev, tudi z vidika stroškov, zato takšne odločitve po mnenju SDS ni mogoče sprejeti brez ustreznega zaupanja javnosti, je dejal. Po njihovem predlogu bi volivce vprašali, ali so za to, da Slovenija zagotavlja stabilno in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo prek uporabe nuklearne energije z izgradnjo Jeka 2 in manjših modularnih jedrskih reaktorjev.
Predlog so nato umaknili, ker so se vse parlamentarne stranke, tudi Levica, na sestanku pri premieru Robertu Golobu strinjale, da se referendum izvede. Koalicija sicer ni podprla predloga SDS, da bi bilo glasovanje skupaj z evropskimi volitvami.
»Seveda smo v SDS kot stranki dialoga in povezovanja pričakovali, da se bodo tudi poslanske skupine koalicije pri tem vprašanju poenotile in da bomo sprejeli neko odločitev, ki bo sprejemljiva za vse,« je dejal in dodal, da je na usklajevanjih koalicija predlagala spremembo referendumskega vprašanja, da bi vanj vključila tudi resolucijo o miroljubni rabi jedrske energije.
»Ker je ta dodatek, če poenostavim, pomenil neko formalno težavo, je izpadel ... V zadnji oddaji Tarča na TV Slovenija so pa običajna usklajevanja parlamentarnih strank prikazana kot skriti dogovori z namenom izničenja volje volivcev, češ da s tem, ko je parlament v resoluciji že potrdil slovensko energetsko prihodnost z Jekom 2, odločanje na referendumu ne bo imelo nobene teže. To je navadna manipulacija in zavajanje,« pravi Černač.
Po umiku predloga SDS so nov predlog vložili poslanci Svobode, SDS, NSi, SD in poslanca manjšin. Svoj podpis pod predlog sta umaknila poslanec Svobode Miroslav Gregorič in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.
Poslanska skupina SD je danes že vložila zahtevo za sklic kolegija predsednice DZ, ki bi razpravljal o tem, kakšne so možnosti za preklic posvetovalnega referenduma o Jeku 2, je danes novinarjem v DZ dejala podpredsednica SD Meira Hot. Sejo pričakujejo najpozneje v sredo, saj naj bi bilo treba referendum preklicati do začetka referendumske kampanje, to je do petka.
Kot je utemeljila, so se za to odločili, ker je izvedba referenduma v zadnjih tednih sprožila številne polemike glede informiranosti javnosti, posebej, ker številke, povezane s projektom, še vedno niso znane. Kot je spomnila, je tudi zakonodajnopravna služba DZ opozorila, da je referendumsko vprašanje sugestivno.
Hot je namignila tudi na nedavno predvajanje posnetka na TV Slovenija glede usklajevanj parlamentarnih strank glede vrstnega reda sprejemanja resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in odloka o razpisu referenduma o Jeku 2. Ob tem je branila poslansko skupino SD, ki da je v zvezi s tem vprašanjem takrat podprla postopkovni predlog Levice, da se pred odločitvijo za referendum pridobi mnenje zakonodajnopravne službe. Je pa predsednica DZ takrat razpolagala z različnimi pravnimi mnenji, je spomnila poslanka SD.
Nataša Sukič iz Levice je medtem ponovila, da v njihovi stranki že ves čas nasprotujejo izvedbi referenduma. Glede današnjega preobrata s strani SDS je dejala, da so se v trenutni zagati v veliki meri znašli ravno zaradi te stranke, ki je bila ena od »glavnih protagonistk v jedrski koaliciji DZ in je pogojevala tudi vsebine tega zavajajočega referendumskega vprašanja«.
»Zdaj, ko ugotavlja, da se je javno mnenje vznemirilo ob razkritju nekaterih informacij in po današnji anketi, ki jasno kaže, da 60 odstotkov ljudi pač meni, da nimajo dovolj informacij, kar mi ves čas trdimo, se pa očitno umikajo nazaj,« je podčrtala.
Po njenem mnenju vsa razkritja iz preteklih dni povzročajo nezaupanje, nelagodje in zmedo. »Mogoče je pa prav, da v takem razgretem vzdušju dejansko stopi jedrska koalicija v celoti korak nazaj in prespi zadevo ter ugotovi, da čas še ni zrel za referendum,« je dodala Sukić. V Levici bodo sicer vztrajali pri izvedbi referenduma, ampak takrat, ko bodo znane vse informacije o projektu, kar je zapisano tudi v koalicijski pogodbi, je sklenila.
Nestrinjanje z izvedbo referenduma je danes vnovič izrazila tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Ocenila je, da predlagatelji referenduma o Jeku 2 volivce postavljajo pred zgodbo, ki je polna zavajanj in resnih manipulacij, pa tudi, da je referendumsko vprašanje najbolj vzorčen primer sugestivnega vprašanja, ki vprašanemu že v vprašanju vsiljuje odgovor, kako naj glasuje.
»Tako zasnovanega referenduma se nihče razumen sploh ne more udeležiti, razen tako, da glasuje proti,« je prepričana.
Odločitev SDS, ki predlaga preklic referenduma, je medtem označila kot politično perverzno. »Kot da niso glavni kuharji, ki z referendumsko večerjo nimajo prav nič skupnega – ne pri vsebini resolucije in ne pri vsebini in obliki vprašanja. Pa čeprav so jo prav sami poprali, solili in zamešali,« je poudarila.
Državni zbor je maja sprejel predlog o razpisu referenduma, po katerem se bo referendumsko vprašanje glasilo: »Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?«
Po odloku o razpisu referenduma, sprejetem 10. oktobra, bo glasovanje 24. novembra. Državna volilna komisija je že sprejela akte za izvedbo referenduma, po katerim se bo med drugim referendumska kampanja začela v petek, 25. oktobra.
Posvetovalni referendum bi bilo po mnenju pravnika Mira Cerarja mogoče preklicati, kot predlagajo v SDS. A to bi moral DZ storiti še pred začetkom uradne referendumske kampanje, ocenjuje Cerar, ki se sicer sprašuje tudi o korektnosti in zakonitosti takšnega referenduma.
Postopka preklica referenduma sicer zakonodaja izrecno ne predvideva, a je upoštevaje pravno logiko in naravo posvetovalnega referenduma po Cerarjevem mnenju to mogoče storiti. A le v primeru, da se to stori še pred pričetkom referendumske kampanje – ta bo sicer uradno stekla v petek – in na način, da se kako drugače ne poseže v pravico državljanov do referenduma, je novi dekan ljubljanske pravne fakultete pojasnil za STA.
Takšna logika sicer po njegovi oceni ne bi bila vzdržna, če bi referendum predlagali volivci. Ker pa ga je predlagal državni zbor in gre le za posvetovalni referendum, ga je torej po njegovem mnenju v tej fazi še mogoče preklicati.
To bi DZ lahko storil z enakim aktom, kot je bil ta, s katerim so referendum razpisali, in z enako zahtevano večino poslanskih glasov. Hkrati pa bi morali ugotoviti še obstoj zelo utemeljenih razlogov za preklic referenduma, je dodal Cerar.
Ob tem je opozoril, da se pojavljajo dvomi o tem, ali je bil referendum sploh primerno razpisan. Spomnil je na hkratni sprejem resolucije o jedrski energiji in razpisa referenduma o Jeku 2, čeprav tu po njegovi oceni obstaja neskladje. Resolucija namreč predstavlja že neko odločitev DZ o vprašanju, o katerem naj bi se na referendumu izrekali volivci, medtem ko se posvetovalni referendum lahko nanaša samo na vprašanje, o katerem DZ še ni dokončno odločil.
»Če se ugotovi, da je prišlo do nasprotja, kar očitno do neke mere je, je še toliko bolj smiseln razmislek o tem, ali je tak referendum še korekten,« je poudaril Cerar in dodal, da je tudi referendumsko vprašanje lahko nekoliko zavajajoče.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji