Neomejen dostop | že od 9,99€
Sanja Ajanović Hovnik, ki ji je z devetimi glasovi za in petimi proti pristojni parlamentarni odbor za notranje zadeve prižgal zeleno luč po predstavitvi za položaj ministrice za javno upravo, bo na prvi seji vlade predlagala imenovanje pogajalske skupine za prenovo plačnega sistema in za reševanje odprtih vprašanj v javnem sektorju. Napovedala je tudi reorganizacijo upravnih enot, modernizacijo zakona o upravnem postopku in pospešeno digitalizacijo storitev. Državna sekretarja na ministrstvu bosta Urban Kodrič in Jure Trbič.
»Nova vlada se je koalicijski pogodbi zavezala socialnemu dialogu in ga namerava tudi takoj odpreti,« je zagotovila Sanja Ajanović Hovnik in dodala, da bodo pogajanja z vsemi sindikati javnega sektorja potekala izključno prek ministrstva za javno upravo. Prenovili bodo enotni plačni sistem in odpravili obstoječe anomalije. Plačna masa za uslužbence znaša približno pet milijard evrov bruto, v njem pa so razmerja porušena, med drugim zato, ker ni bilo usklajevanj vrednosti plačnih razredov.
Minimalna plača se je od leta 2008 zvišala za sto odstotkov in je zdaj na ravni 24. plačnega razreda, prejema jo 26.000 od 185.000 javnih uslužbencev, med drugim tudi taki s srednjo in celo višjo izobrazbo. Ob vzpostavitvi enotnega plačnega sistema je bilo razmerje med minimalno plačo in dohodkom predsednika vlade 1 : 10,5, danes je 1 : 5.
Sanja Ajanović Hovnik
Gibanje Svoboda
- Rodila se je leta 1977 v Ljubljani.
- Po izobrazbi je magistrica upravnih ved, doktorska kandidatka s področja ekonomike nacionalnih delovno-socialnih politik.
- Med letoma 2008 in 2015 je bila svetovalka v državnem zboru, med drugim tudi sekretarka poslanske skupine SAB.
- V času Šarčeve vlade je bila namestnica direktorja vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko, pred tem je bila generalna sekretarka na uradu zagovornika enakosti.
- Od maja 2020 je zaposlena na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja.
»Več je sistemskih pomanjkljivosti, premalo upoštevanja specifik dela, deficitarnosti. Treba bi bilo upoštevati ne le izobrazbo, temveč delo, ki ga posameznik opravlja,« meni ministrska kandidatka, ki se zaveda, da jo na mizi čaka že cel kup zahtev sindikatov in tudi grožnje s stavko. Med njihovimi pričakovanji so predvsem ponovna vzpostavitev razmerij in odprava uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice.
Na mizi pa jo čakajo tudi zahteve funkcionarjev in direktorjev – prvim se plače niso zvišale od leta 2008, drugim le malenkost pred štirimi leti, večina ne more napredovati v plačnih razredih in niso upravičeni do dodatkov. Tako ima nemalo javnih uslužbencev višje plače od svojih šefov.
Sanja Ajanović Hovnik je napovedala uvodni sestanek z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in potem začetek pogajanj, tako glede plač, razmerij, vrednosti plačnih razredov, omejevanja avtomatizmov. Do septembra 2022 bi sklenili dogovor o usklajevanju plačnih razredov, do 2024 pa bi želeli doseči dogovor o uvrstitvi vseh poklicev na plačno lestvico.
Strinja se, da je treba rešiti vprašanje najslabše plačanih, a tudi z mislijo na razmerja.
»Ministrstvo za javno upravo je najbolj horizontalno ministrstvo od vseh, ki jih imamo. Med drugim je pristojno za postavitev sistema, odprava administrativnih ovir, ki je postalo nekakšna mantra zadnjih let, pa zahteva učinkovito strateško in razvojno načrtovanje«, je prepričana Sanja Ajanović Hovnik, ki meni, da je treba izboljšati procese priprave in kvaliteto predpisov, saj zdaj ne temeljijo na predhodni analizi njihovih učinkov in med seboj niso usklajeni. Ključne pomanjkljivosti so enake že 15 let. Bolj pregledno delovanje javne uprave bo povečalo zaupanje vanjo.
Kot enega od ciljev v prvih dveh letih svojega mandata si je zadala modernizacijo zakona o javnem postopku, saj imamo primerjalno v EU enega najbolj zastarelih in prenormiranih zakonov, ki opredeljujejo procesna dejanja državnih organov. Za vzor prenove bo služila nizozemska ureditev, s sedanjih več kot 320 členov se bo zakon »skrčil« na od 70 do 80 členov.
Ministrstvo za javno upravo zagotavlja delovanje upravnih enot, ki jih je 58, med seboj zelo neenakih tako po obremenjenosti kot po načinih dela. Po mnenju bodoče ministrice so premalo usmerjene v reševanje življenjskih položajev strank, kar vpliva na njihovo nezadovoljstvo in vtis neučinkovitosti. Poslovni model upravni enot je zastarel, Sanja Ajanović Hovnik obljublja redefinicijo njihovih nalog in prevetritev procesov v smeri digitalnega, zelenega in družbenoodgovornega.
Pri reorganizaciji upravnih enot namerava slediti principu 12 statističnih razvojnih regij, z večjo fleksibilnostjo, morebiti tudi specializacijami in z boljšim sodelovanjem z občinami. Predvideva usposabljanje za zaposlene za kvalitetne storitve in pospešeno digitalizacijo storitev, z največjim učinkom za stranke. V okviru reorganizacije se nameravajo lotiti tudi obrazcev, ki so pogosto nerazumljivi in zahtevajo nepotrebne podatke.
Pri sodelovanju z lokalnimi skupnostmi bo nadaljevala prakso sedanjega ministra, med izzivi so financiranje lokalnega in regionalnega razvoja ter določanje novih meril za razvitost občin.
Tudi glede regionalizacije bi rešitev iskala v luči 12 statističnih razvojnih regij, ki ne bi bile politične, temveč administrativne.
Zavzema se za krepitev sodelovanja z nevladnimi organizacijami pri pripravi politik, predpisov in strategij, potrebujemo sodoben nevladni sektor, ki se zna odzvati na potrebe skupnosti, treba je krepiti njegov inovacijski potencial.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji