Neomejen dostop | že od 9,99€
Med prvimi petimi kandidati za ministre, ki bodo danes pred matičnimi parlamentarnimi odbori zaslišani pred sredinim odločanjem državnega zbora o ekipi mandatarja Roberta Goloba, je bil Matej Arčon, kandidat za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Poleg njega so danes na vrsti za zaslišanja še kandidati za ministre za gospodarstvo, kohezijo, izobraževanje in digitalno preobrazbo. »Ne želim si ideološkega ločevanja Slovencev po svetu,« je v svoji prestavitvi poudaril Matej Arčon, ki bo v novi vladi minister brez resorja, vodil bo namreč urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ta resor bi rad vodil, ker je v Novi Gorici, ne le osebno, pač pa tudi profesionalno kot politik na lokalni ravni oziroma župan, živel zgodbo povezovanja ljudi ob meji.
»Zame je ta zgodba pomembna, ne menijo pa vsi tako,« je povedal kandidat, in dodal, da so drugi ocenjevali, da bi glede na izjemno visoko volilno podporo moral dobiti pomembnejši resor. »S tem se ne strinjam. V resorju se namreč prepletata gospodarstvo, kultura in šport, rdeča nit vsega pa je slovenski jezik in njegovo učenje. Resor je središče državnosti, identitete in vpetosti naše države v mednarodni prostor,« je povedal kandidat.
Arčon je poudaril, da ga veseli tudi dejstvo, da je v proračunu za prihodnje leto namenjeno za to področje rekordno veliko denarja, med izzivi, ki so pred njim, je omenil prenovo krovnega zakona ter ureditev vprašanja postavitve dvojezičnih tabel v Avstriji, kjer bi jih moralo biti 900, jih je pa dejansko postavljenih le 164.
Ključna naloga urada je, da zazna potrebe na terenu in jih skupaj v sodelovanju s posameznimi ministrstvi tudi implementira, je povedal Arčon. Ena prvih nalog, ki se jih bo lotil, bo priprava akcijskega načrta.
«Nobenih zadržkov nimam pohvaliti svoje predhodnice, cenim ljudi, ki se trudijo na svojem področju,« je dejal. Že kot župan se je držal načela, da ne bo kritiziral ne svojih predhodnikov in ne naslednikov. »Po naravi sem človek konsenza, tudi kot župan nisem imel koalicije in verjamem, da se skozi dialog prav z vsemi da vse rešiti,« je še poudaril.
Jože Tanko (SDS) je izrazil presenečenje, da niti v programu Gibanja Svobode niti v koalicijski pogodbi, glede na to, da je bil Arčon tudi župan obmejne občine, vprašanjem, ki so povezana z življenjem ob meji, ni namenjene nobene pozornosti. Še posebej glede na dejstvo, da zunaj Slovenije živi kar četrtina Slovencev. Ob tem se je obregnil ob napovedano sodelovanje Golobove koalicije z NSi.»Če boste jeseni res oblikovali ustavno večino, je treba tem vprašanjem nameniti ustrezno pozornost,« je menil Tanko.
Opozoril je tudi na vprašanje podeljevanja slovenskih državljanstev pripadnikom druge ali tretje generacije izseljencev, saj ga moti prelahko podeljevanje slovenskega državljanstva tistim, ki prihajajo v Slovenijo z območja nekdanje SFRJ, medtem ko je za potomce izseljencev to težje.
Mateja Arčona bo v državnem zboru po prevzemu ministrske funkcije v poslanski klopi nasledil nekdanji televizijski novinar Aleksander Prosen Kralj. Naslediti bi ga sicer moral Danijel Bešič Loredan, a je tudi on ministrski kandidat, in sicer za zdravstvenega ministra. Da je bila Arčonova predstavitev primerna, je menilo devet članov odbora, dva pa sta bila proti.
Matej Arčon je bil rojen 4. novembra 1972, po izobrazbi je elektrotehnik. V politiko se je podal zgodaj. Bil je predsednik Kluba goriških študentov, kasneje pa mestni svetnik in podžupan Mestne občine Nova Gorica. Leta 2010 je bil kot kandidat LDS izvoljen za župana Nove Gorice. Občino je nato vodil dva mandata, nato se je pridružil Robertu Golobu v Gen-i. Bil je tudi član državnega sveta. Ob ustanovitvi Gibanja Svoboda je postal njegov generalni sekretar. Na državnozborskih volitvah je dobil največ glasov volivk in volivcev, in sicer več kot 15.000.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji