Predstavitev uspešno opravila še Dominika Švarc Pipan

Ena od prvih prioritet kandidatke za ministrico za pravosodje Dominike Švarc Pipan (SD) je odprava blokade imenovanja državnih tožilcev v najkrajšem možnem času. Švarc Pipanova bo takoj po nastopu funkcije pregledala predloge za imenovanje, ki so bili posredovani vladi, a jih ta ni imenovala.

»Ta praksa je zavržna, pustošila je tožilske vrste in odvračala ljudi od tega pomembnega poklica. Pri predlogih ministrstva, ki so bili posredovani vladi, gre namreč za strokovni nabor kandidatov, ki so prestali tudi sito državnotožilskega sveta. Za nemoteno delovanje tožilstva je nujno zagotoviti tudi potreben kader – lani je bilo namreč zasedenih le 75 odstotkov sistematiziranih mest tožilcev,« je opozorila.

Na delo tožilstva se nanašajo še nekateri sporni posegi iz preteklega mandata vlade Janeza Janše – gre za nujno spremembo uredbe o sodelovanju tožilstva in policije, ki je uvedla izključno pisno usmerjanje postopka, to bo po njenih besedah spremenjeno. Prav tako je po njenih besedah sporna uvedba sopodpisa vodje tožilstva pred zavrženjem ovadb. »V tem kontekstu bo treba odstraniti tudi tiste spremembe, uvedene v zadnjih dveh letih, tako iz policijske kot druge zakonodaje, ki so bile namenjene podreditvi tožilcev policiji,« je dodala in še, da je v predkazenskem postopku nujno boljše sodelovanje policije in tožilcev.

Med drugim bo takoj po začetku mandata znižala stečajne tarife, zlasti za stečaje malih vrednosti, ki jih je pred kratkim nesorazmerno zvišal odhajajoči pravosodni minister Marjan Dikaučič, ki se je pred ministrovanjem ukvarjal prav s stečaji podjetij manjših vrednosti.

Med prioritete svojega ministrovanja je navedla tudi izboljšanje sistema odvzema premoženja nezakonitega izvora – le tako je pregon kriminala lahko uspešen –, napovedala je tudi ustanovitev posebnega organa za hranjenje in upravljanje odvzetega premoženja ter seveda popravke zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Ena od osrednjih nalog, ki jih je izpostavila kandidatka, je tudi digitalizacija sodstva.

Odbor za pravosodje je z devetimi glasovi za ocenil njeno predstavitev kot primerno, pet članov pa ni menilo tako. 

Dominika Švarc Pipan je izrazila veliko strahospoštovanje do funkcije, za katero kandidira. Opozorila je, da je vladavina prava visoko na lestvici vrednot slovenskih državljanov, žal pa je bila v zadnjem času pred resno preizkušnjo.

Med trendi iz sodne statistike je opozorila na splošen upad pripada, in hkrati tudi upad skupnega števila rešenih zadev na tako rekoč vseh področjih. Povprečno trajanje kazenskega postopka na okrožnih sodiščih se je podaljšalo na dobrih 16 mesecev, je opozorila. Po času reševanja upravnih zadev smo na repu držav EU, na dnu lestvice smo na področju reševanja zadev pranja denarja. Posebna delovna skupina že proučuje vzroke za podaljševanje, ko bodo ti znani, bo ministrstvo pripravilo potrebne ukrepe.

Med nujnimi zakonskimi spremembami je med drugim navedla zakon o varstvu osebnih podatkov, zakon o zaščiti žvižgačev, zakon o prekrških, zakon o stečajnih postopkih in zakon sodnem svetu. 

Pomembno vprašanje je tudi zmanjšanje vpliva politike na imenovanje sodnikov. »Ta razprava se vleče že leta in razumem, da jemlje vpliv poslancev na ta proces. Okrepila bi rada strokovne in politične razprave o tem, in če se vpliva politike ne da povsem odpraviti, naj se jih vsaj minimizira. Več predlogov je bilo na to temo, v koalicijski pogodbi pa imamo napisano, da bi sodnike v prihodnje imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta, in ne več poslanci. Seveda pa se zavedam, da je tudi predsednik republike politična funkcija,« je povedala kandidatka za pravosodno ministrico.

Napovedala je tudi opustitev vseh prekrškovnih postopkov in odpravo glob proti tistim, ki so na mirnih protestih javno izražali mnenje do covidnih ukrepov. Da so kaznovani miroljubni protestniki, ki naj bi morali povrniti stroške policijskega varovanja mirnih zbiranj, je nedopustno – tako meni tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović, ki je v zvezi s tem izrazila zaskrbljenost, saj da gre za nesorazmerno omejevanje do svobode mirnega zbiranja. 

»To je stališče, ki smo ga dali tudi v koalicijsko pogodbo in za tem stojim, verjetno ga bo treba reševati s splošnim zakonom na to temo,« je med drugim povedala Dominika Švarc Pipan, ki se pred volitvami ni želela rokovati z Janezom Janšo. To je zmotilo tudi člana odbora Dejana Kaloha, kandidatka pa mu je odgovorila, da je bilo njeno dejanje namerno in sporočilno.

Kandidatko so z vprašanji in mnenji zasuli poslanci SDS – Dejan Kaloh, Jožef Lenart, Andrej Hoivik ter Alenka Jeraj, ki je med drugim opozorila, da bodo z napovedano splošno amnestijo prekrškarjev sprožili val kršitev in izigravanje pravne države, saj so pravila glede organizacije prireditev, tudi mirnih shodov, jasna.

Poslanci SDS so razburili predsednico odbora Leno Grgurevič (Gibanje Svoboda), češ da ne sprašujejo in komentirajo stvari, ki sodijo v okvir predstavitve kandidatke. Jerajeva pa si je prislužila tudi dva opomina predsedujoče.

Poslanka SDS je sicer med drugim opozorila na neracionalnost projekta novega zapora v Dobrunjah, nadstandard za zapornice, na katero pride pri stroških gradnje novega zapora kar 392.000 evrov, se ji zdi neracionalna, zlasti v luči nižjega standarda, ki ga država zagotavlja starostnikom v domovih za upokojence.