Samo še 60 dni za dva viadukta in predor Škofije

»Vsa dela morajo biti končana in računi predloženi do konca leta. Računamo, da bomo lahko počrpali vseh 80 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada,« je dejal generalni direktor 2TDK Matej Oset. Vsi trije objekti pa so dokaz, da so slovenski gradbinci sposobni uresničiti tudi najbolj zahtevne projekte. Viadukt Vinjan, ki ga je zasnoval Marjan Pipenbaher, bo še en gradbeni presežek, so poudarili na strokovnem posvetu v Portorožu.

V obeh ceveh predora Škofije, ki so ju dokončno prebili letos marca, so doslej zabetonirali približno 4700 metrov obloge obeh predorskih cevi. Glavno cev prav zdaj končujejo, do konca decembra morajo zabetonirati še 3000 metrov servisne cevi. Ker imajo v pogonu pet premičnih predorskih opažev in lahko na dan zabetonirajo do 60 metrov cevi, bi torej delo morali dokončati v dveh mesecih. Na viaduktu Gabrovica so turški izvajalci postavili že enajsti prekladni del viadukta in bodo v naslednjih 50 dneh še dva. Viadukt Vinjan ima zgrajene 70 odstotkov prekladne konstrukcije. »Trenutna dinamika del kaže, da bosta voziščni konstrukciji obeh viaduktov dokončani pred koncem tega leta,« so nam odgovorili iz uprave 2TDK. V primeru, da bi dela zamujala, ne bi bili upravičeni do vseh 80 milijonov evrov, predvidenih za ta tri gradbišča iz projekta nove proge do morja.

Viadukt Vinjan je tehnično eden najbolj zahtevnih objektov v državi. FOTO: 2TDK

Predore bodo prebili do konca junija 2024

Doslej so izkopali nekaj manj kot 29 kilometrov predorske kalote. Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG, pa je zatrdil, da bodo vse predore najverjetneje prebili v šestih do sedmih mesecih, torej predvidoma sredi leta 2024. Končni rok je najbolj odvisen od kraških pojavov. Medtem ko je bila geologija doslej ves čas ugodnejša od napovedi in pričakovanj, so samo pri 5. in 6. predoru (Osp) geološke razmere slabše od predvidenih. Tudi to upočasnjuje potek izkopa cevi, vendar gre za kratek, le 513 metrov dolg predor.

Raziskave so napovedale, da bodo pri vrtanju predorov odkrili sto manjših in deset večjih kraških jam. Doslej so na Krasu odkopali dve tretjini predorskih cevi in odkrili 52 kraških jam. Manjše jame za dan ali dva upočasnijo delo na čelu predora. Še največ časa jim je vzela jama pred enim mesecem, ko so izkopavanja na predorskem čelu zaustavili skoraj za deset dni, vendar so delavce preusmerili na izkop predorske stopnice.

Viadukt Vinjan je dokaz, da slovenska gradbena stroka zmore tudi najtežje naloge. FOTO: 2TDK

V vsaki cevi od dveh najdaljših predorov (Lokev in Beka) je treba izkopati še približno po dva kilometra cevi, torej skupno še nekaj manj kot osem kilometrov cevi. Ker kopljejo iz enega napadnega mesta tudi po 150 metrov na mesec, to pomeni dobrega pol leta, če ne bodo naleteli na večji kraški pojav. V obeh predorih izvajajo tudi že betoniranje, saj morata biti tudi najdaljša predora dokončana do konca leta 2024. Hkratno kopanje in betoniranje jim omogočajo prečni prehodi med glavno in servisno cevjo, saj lahko na ta način odvažajo izkopani material skozi sosednjo cev in hkrati betonirajo oblogo v prvi cevi.

Nejasnosti glede dodatnih sredstev za tretji sklop

Za sklop tri (tiri, telekomunikacijska mreža, video- in varnostne naprave, strojna in elektrooprema ter napajanje) so pogodbo s konzorcijem izvajalcev podpisali 3. septembra in jih že uvedli v delo.

Na tretjem sklopu so se lotili pripravljalnih del, glavna dela pa bodo po sedanjih načrtih začeli v drugi četrtini leta 2024, in to na koprski strani.

Matej Oset je povedal, da se bo 2TDK prijavil tudi za dodatni denar instrumenta za povezovanje Evrope, kjer pa je Sloveniji ostalo na voljo le še okoli 50 milijonov evrov. Zato bodo morali komisijo prepričati, da bi bil projekt deležen bistveno višjega zneska evropskih nepovratnih sredstev. Računali so, da bi dobili vsaj še 135 milijonov evropskih sredstev.

Le še malo je treba, da se prekladi povežeta. FOTO: 2TDK

Edmund Škerbec iz SŽ - Projektivnega podjetja Ljubljana pa je povedal, da je osnutek dopolnitve državnega lokacijskega načrta, ki bo omogočil še gradnjo vzporednega (levega) tira, projektantsko končan in da potekajo tudi priprave drugih postopkov, ki bodo omogočili sprejetje uredbe o dopolnitvi državnega lokacijskega načrta (DLN).

Nihče pa nam ni znal odgovoriti, ali je Slovenija že začela postopek čezmejne presoje vplivov na okolje za vzporedni tir. Po Škerbčevih ocenah bi bilo najbolje z gradnjo levega tira nadaljevati vsaj takoj po dokončanju tega, ki ga gradijo zdaj. Projektanti so po osnutku DLN ocenili, da bi za vzporedni tir država morala zbrati še 300 milijonov evrov.