Prva poveže, več zaporednih šibi

Ljubljana – Koalicija je s pomočjo SNS po maratonski razpravi ubranila gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki mu je preostala opozicija očitala nepregledno, negospodarno in koruptivno ravnanje ob nabavah zaščitne in medicinske opreme. Njegov odgovor na očitke iz interpelacije, ki ji bo v kratkem poleg tiste zoper notranjega ministra Aleša Hojsa najverjetneje sledila še kakšna, pa so pospremili celo z aplavzom.



»Po prvi interpelaciji je vladna koalicija ponovno bolj povezana in prav tako opozicija. Po več zaporednih interpelacijah pa je vladna stran šibkejša in se tudi zato vsaj pred volitvami hitreje razleti,« komentira politolog in nekdanji predsednik SD Igor Lukšič ter dodaja, da če je interpelacija dobro merjena, lahko ideološko in moralno vlado zelo načne.



A da zaradi hitenja in neusklajenosti opozicije dosedanji interpelaciji zoper Zdravka Počivalška in Aleša Hojsa morda nista bili povsem premišljeno pripravljeni, priznavajo tudi sogovorniki med vlagatelji, zato se zdi, da bodo pri obrambnem ministru Mateju Toninu ob incidentu na meji z Italijo ubrali drugačno pot. V LMŠ, SD, Levici in SAB so napovedali, da bodo počakali na izsledke policijske preiskave in tudi obrambnega ministrstva ter izvedli tudi civilni nadzor s parlamentarno komisijo za nadzor varnostno-obveščevalnih služb. Kot je napovedal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, bodo prej torej uporabili vsa orodja, ki jih imajo v parlamentu na voljo, da pridejo zadevi do dna, »v končni instanci je to tudi interpelacija«.

»Če opozicija namiguje na odgovornost Tonina že ob neuradnih informacijah, je to slab znak zanjo,« je predsednika svoje stranke poskušal zaščititi Jožef Horvat in tako kot njegovi koalicijski kolegi iz SDS in Desusa včeraj opoziciji očital, da vzrok za interpelacijo proti gospodarskemu ministru niso zgodbe v zvezi z nabavo zaščitne opreme, ampak to, da se je Marjan Šarec po odstopu konec januarja zakalkuliral in mora zdaj obračunati s svojim potencialnim partnerjem. »Občutek imam, da je to interpelacija proti žvižgaču Ivanu Galetu in meni kot nekdanjemu predsedniku vlade,« pa je komentiral Šarec.


 

Po vzoru SDS

Kakor izpostavljata Igor Lukšič kot politični analitik in urednik revije Razpotja Luka Lisjak Gabrijelčič, je politični institut interpelacije v našem političnem prostoru – takšno prakso pa je vpeljala pred leti prav najbolj prekaljena opozicijska stranka v Sloveniji SDS – postal ustaljen način najedanja stabilnosti vladne koalicije, pridobivanja pozornosti in emocionalne potešitve ogorčenih ljudi nad realnimi ali domnevnimi nepravilnostmi posamičnega ministra. In takšno prakso zdaj s pridom uporabljajo tudi druge stranke.



»Tako kot SDS tako rekoč ni uspela nobena interpelacija, tudi ne kaže, da bi tej opoziciji kakšna. Ker pa so interpelacije del politične prakse, je ob resnih političnih spodrsljajih njihova vložitev skoraj nujna, sicer se zdi, da opozicija priznava, da to ni bila resna napaka,« poudarja Lisjak Gabrijelčič in opozarja tudi na širšo strategijo – morda sicer nezavedno – opozicije, ki poskuša mobilizirati javnost in tako na prihodnjih volitvah povečati volilno udeležbo. Tradicionalno namreč levica zmaguje, če je volilna udeležba večja. Tako je po njegovih besedah tudi italijanski levici uspelo zaustaviti volilne uspehe Mattea Salvinija in tako je zmaga uspela tudi levici v Španiji.

»Vprašanje pa je, ali bo opoziciji ta del igre – politizacija volilnega telesa – uspel bolje, kot je SDS, ki pa je vendarle večinoma igrala defenzivno in poskušala preprečiti nadaljnjo erozijo svojega volilnega telesa ter le redkokdaj šla resnično v ofenzivo,« še dodaja.