Zdravstvena kriza hud udarec za proračun

Ljubljana – Dve uri pred širšim koalicijskim vrhom so se sešli predsedniki štirih vladnih strank in vodje njihovih poslanskih skupin. Po tem sestanku je podpredsednik vlade in gospodarski minister Zdravko Počivalšek zadovoljno čivknil, da koalicijska pogodba obeta veliko ter da so odločeni nadaljevati delo. Stabilna koalicija je temelj za spoprijemanje z izzivi prihodnosti, je dodal. Počivalšek, ki ga čaka v parlamentu zagovor ob interpelaciji, je torej dobil zagotovilo o enotni podpori.

Koalicijski vrh, pričakovano ga je poenotila še druga interpelacija proti notranjemu ministru Alešu Hojsu, je bil sicer namenjen pregledu ciljev iz koalicijske pogodbe – prioriteti naj bi bila zdravstvo in demografija –, ki so v tem trenutku realno izvedljivi.

Dokončnih odločitev pa koalicijski vrh vseeno še ni prinesel, saj minister za finance Andrej Šircelj še ne more sestaviti na novo proračunskih številk. Zaradi posledic zdravstvene krize bodo prilivi po trenutnih projekcijah v proračun okoli 800 milijonov evrov nižji od predvidenih, zaradi ukrepov za blažitev krize pa bo tudi za približno pol milijarde evrov več odhodkov. Na proračun in s tem uresničevanje koalicijskih ciljev, ki jih je v tem trenutku težko realno načrtovati, bodo imela pomemben vpliv nadaljnja makroekonomska gibanja. Nove ocene makroekonomskih agregatov finančni minister pričakuje najkasneje do ponedeljka.

Vsa ministrstva pa so že dobila nalogo rezov predvidene porabe po resorjih, rezi naj bi bili linearno enaki za vse, v višini 30 odstotkov. Ministri pa se bodo morali sami odločiti, na katerih proračunskih postavkah konkretno bodo varčevali, jih prenašali v prihodnje leto ali se jim bodo morali enostavno odreči.
 

Nesoglasje NSi in Desusa o statusu urada za demografijo

Še vedno pa koalicijski partnerji niso našli kompromisa glede ustanovitve novega ministrstva oziroma urada za demografijo. V NSi namreč podarjajo, da v koalicijski pogodbi nikjer ne piše, da bo imel status ministrstva, so poudarili, zato naj urad vodi direktor in ne minister. Po statusu pa da bo podrejen »njihovemu« ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki že pokriva te teme. »Če je bil kdaj čas za pripombe, je bilo to pred podpisom koalicijske pogodbe in takrat smo zapisali, da ta urad pripada Desusu in bo v tem mandatu ustanovljen. Glede na to, da odpiramo temo ustanavljanja zakona o demografskem skladu, mislim, da je prav zdaj pravi čas. V tem duhu smo mi dali pripombe k zakonu o demografskem skladu,« pa je komentirala predsednica Desusa Aleksandra Pivec.

Ustanovitev urada za demografijo z jasno opredelitvijo pristojnosti pričakuje do konca junija, že na julijski seji državnega zbora pa bi po njenem mnenju lahko obravnavali tudi zakon o demografskem skladu.

Kot smo pisali, so v krogu ožjega koalicijskega vrha – razširjena koalicija se je z njim seznanila danes – že pripravili osnovni koncept. Slovenski državni holding (SDH) naj bi se preoblikoval v demografski sklad, ki bi se mu priključili še DUTB, DSU, Kad in Modra zavarovalnica. Premoženje, ki bi ga upravljal, je vredno okoli 11 milijard evrov. O tem, kaj bi se financiralo iz tega sklada, pa koalicija, kot kaže, še ni povsem enotna. V SMC na primer menijo, da bi se iz njega lahko financirala tudi dolgotrajna oskrba. Kot je povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, bodo osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi pripravili do konca tega meseca ali v začetku prihodnjega.
 

Kaj bo z izredno uskladitvijo?

Desus poskuša koalicijske partnerje prepričati tudi, da bi se prejemki več kot 625.000 upokojencev decembra spet izredno uskladili, ne glede na to, ali bodo končni izračuni pokazali, da gospodarska rast ni presegla 2,5 odstotka. Na finančnem ministrstvu te ideje koalicijske partnerice danes niso komentirali.

Umar je sicer napovedoval 2,8-odstotno rast BDP in na tej številki je zasnovan tudi letošnji proračun. Končno poročilo o lanski gospodarski rasti bo sicer znano avgusta, ko bo na finančnem ministrstvu že pripravljen rebalans proračuna, ki bo pokazal, koliko sredstev je sploh na voljo. Že zdaj pa je jasno, da bo moral za pokojnine zaradi napovedane rasti brezposelnosti finančni minister Andrej Šircelj v državni blagajni najti dodatnih 300 milijonov evrov.

Podatki sicer kažejo, da povprečne pokojnine v zadnjih desetih letih res niso sledile rasti povprečne plače, še več, v treh posamičnih letih je bila njihova rast celo negativna. »Upokojenci ne morejo biti vedno tisti, ki so oškodovani, ko nastanejo gospodarske spremembe, glede na to, da so svoje delo oddelali in pričakujejo za to ustrezne pokojnine. Dopolnilo bomo poskušali vložiti na septembrski seji, je pa stvar koalicijskega dogovora, ali bo sprejemljivo tudi za preostale partnerje,« pravi Aleksandra Pivec.