Priporočila zagovornika načela enakosti za izobraževanje

Zagovornik načela enakosti delovni skupini za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja (NPVI) priporoča, da v besedilo programa vključijo čim več vsebin o varnosti pred diskriminacijo in zagotavljanju enakih možnosti v tem družbenem sistemu. Vodja delovne skupine Janez Vogrinc je zatrdil, da bodo še ta mesec obravnavali vse predloge in priporočila.

Zagovornik načela enakosti je podrobneje opozoril na več težav otrok s posebnimi potrebami v sistemu vzgoje in izobraževanja. Spomnil je na nedostopnost objektov v javni rabi za ljudi z invalidnostmi. Po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov morajo biti ti objekti primerno prilagojeni najpozneje do decembra 2025. Kot z anketo ugotavlja zagovornik, na področju vzgoje in izobraževanja gradbenih prilagoditev naj ne bi imelo približno 33 odstotkov objektov, tehničnih skoraj polovica, zvočnih ali svetlobnih indikatorjev ter pisnih informacij pa približno dve tretjini. Zagovornik načela enakosti je navedel še primer otroka, ki se ni mogel vpisati na želeno srednjo šolo, ker ta ni bila dostopna za gibalno ovirane.

Če nima hujše motnje, ni otrok s posebnimi potrebami

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je prav letos marca izdalo sklep o izboru skupaj 33 projektov za financiranje investicij za zagotavljanje univerzalne dostopnosti ter uporabnosti srednjega šolstva za letošnje in prihodnje leto, šestnajst projektov pa so že izvedli. Predsednica zveze srednjih šol Nives Počkar je poudarila, da bodo šole tehnične prilagoditve lahko rešile do zakonskega roka, dvigal pa tako hitro verjetno ne bo mogoče urediti: »Gradbeni posegi so zelo dragi, postopno zamudni, veliko šol je tudi v spomeniško zaščitenih stavbah, kar je poseben izziv.«

V priporočilu je zagovornik posebej spomnil še na gluhe, ki da naj jim država omogoči, da se naučijo slovenskega znakovnega jezika. Spomnimo, da je prav to od letos tudi zapisano v noveli zakona o osnovni šoli. Zagovornik še opozarja, da bi morali pravico do tolmača razširiti, da bi to storitev prejeli vsi učenci in dijaki v obsegu, kot jo potrebujejo. Počkarjeva pa opozarja: »Tolmačev, ki jih moramo šole same plačati, sploh ni. Od kod naj ga torej dobim? Pri nas se je za to izobraževala šolska svetovalka, a ta ne more biti z dijakom osem ur. Sistem dela z dijaki s posebnimi potrebami bi morali dobro pregledati, ker je tega ogromno, in sistemizirati dodatno strokovno pomoč.«

Ko bodo odločbo, ki bi jo krvavo potrebovali, dobili, bo šolskega leta konec

Prav to predvideva osnutek NPVI. Zapisano je tudi, da bi bilo treba opredeliti vlogo in naloge ter izobrazbeno raven spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami, kar predlaga tudi zagovornik. Vodja delovne skupine za pripravo NPVI Janez Vogrinc je napovedal, da bodo obravnavali prav vse predloge, ki so jih dobili: »Predlog NPVI bomo pripravili do konca junija in končno različico izročili ministru. Bo pa dokument gotovo daljši, kot je osnutek, saj imamo še kar nekaj predlogov, ki niso zapisani.«