Preživetje naših bolnikov z rakom se izboljšuje

Onkološki bolnik v Sloveniji nosi najmanjše finančno breme iz lastnega žepa med vsemi državami EU. Po številu novih primerov raka in umrljivosti smo v spodnji polovici držav, v zadnjih desetih letih pa nam je uspelo nadpovprečno povišati preživetje bolnikov glede na povprečje EU - za več kot desetino. Enakost oskrbe rakavih bolnikov je pri nas na visoki ravni, nekaj izzivov na področju preventive pa nam še ostaja.

Tako, spodbudno, sta neenakosti v obravnavi slovenskih bolnikov z rakom v primerjavi z bolniki v EU ob letošnjem svetovnemu dnevu boja proti raku ocenili Evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki sicer ugotavljata, da socio-ekonomske neenakosti tako pri nas kot v EU še vedno izrazito vplivajo na obolevanje in umiranje za rakom. Za njim pri nas na novo sicer zboli prek 16.000 oseb vsako leto, ki morajo za zdravila sami kriti okrog 12 odstotkov plačil, kar je manj, kot je evropsko povprečje (15 odstotkov).

INFOGRAFIKA: Delo

Po oceni Evropske komisije in OECD Slovenijo čaka še precej dela na področju primarne preventive, s katero bi lahko pri nas preprečili skoraj polovico vseh rakov. Primarna preventiva zajema poleg preprečevanja kajenja še manjšo rabo alkohola ter preprečevanje debelosti in onesnaženega zraka.

Po zadnjih podatkih Onkološkega inštituta (OI) Slovenci najpogosteje umiramo za pljučnim rakom, rakom debelega črevesa in danke ter rakom dojk. Ti raki v svetu in pri nas predstavljajo 60 odstotkov ugotovljenih rakov, so pa – tako stroka – povezani s kajenjem, čezmernim uživanjem alkohola, z nezdravim prehranjevanjem in s premalo gibanja.

Onkologov nam kronično primanjkuje

Izzivov, zlasti na področju primarne preventive ter zagotavljanja kadrov in opreme, se zavedajo tudi v Državnem programu obvladovanja raka, pravi dr. Sonja Tomšič, koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) 2022-2026.

Opreme nam primanjkuje zlasti na področju slikovne diagnostike. FOTO: Jure Eržen

Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU že leta primanjkuje specialistov onkologov. V 2015 smo imeli, denimo, 1,7 onkologa na sto tisoč prebivalcev ali dvakrat manj kot je znašalo evropsko povprečje. V letu 2021 je bil pri nas na tisoč primerov raka po podatkih OI na voljo 501 zdravnik in ena oprema za radioterapijo, kar je eno najnižjih razmerij v Evropi. Ocene potreb po strokovnjakih onkologije do leta 2030, ki so jih opravili v 2020, pa kažejo, da bomo leta 2030 potrebovali 18 specialistov onkologije na 100.000 prebivalcev.

Opreme nam primanjkuje zlasti na področju slikovne diagnostike. OI načrtuje nakup dodatne naprave PET-CT (pozitronska emisijska tomografija), kjer je trenutno, kot pravijo, največ pomanjkanja znotraj onkološkega zdravstvenega varstva in s tem tudi najdaljša čakalna doba.

Z vsako cigareto je več raka

Strateški dokument za učinkovito obvladovanje bremena raka pri nas deluje že od leta 2010; prav zahvaljujoč ukrepom iz DPOR se preživetje naših bolnikov z rakom izboljšuje. Slovenija sodi med tiste redke države, kjer uspešno delujejo kar trije presejalni programi za raka – Zora, Dora in Svit.

A rak je s približno 6500 smrtmi vsako leto še zmeraj najpogostejši vzrok smrti med moškimi in drugi najpogostejši vzrok smrti med ženskami v Sloveniji. Po skupni umrljivosti za rakom smo se v 2019 uvrstili na peto mesto v EU, od leta 2011 pa smo dosegli znatno zmanjšanje umrljivosti - v povprečju za deset odstotkov. Izboljšanje umrljivosti je bilo pri moških dvakrat večje kot pri ženskah.

Sicer pa slovenskim onkologom skrb vzbuja zlasti porast umrljivosti zaradi pljučnega raka pri ženskah. V zadnjem desetletju se je povečevala za štiri odstotke letno, »krivec« pa je kajenje. Po besedah Azre Herceg, državne sekretarke na ministrstvu za zdravje, je tobak »še vedno eden ključnih dejavnikov tveganja za razvoj več različnih rakov, zmanjševanje uporabe tobaka pa eden ključnih ukrepov za obvladovanje bremena, saj raki povezani s tobakom večinoma sodijo med rake s slabšimi izidi zdravljenja«.