Covid, debelost in nezaupanje v cepiva ovirajo obvladovanje raka

Skoraj trije milijoni novih primerov  in 1,3 milijona smrti na leto – takšna je bilanca raka v EU, kjer so rakava obolenja drugi vodilni vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja. Epidemija covida, »epidemija« debelosti in pomisleki staršev, da bi svoje najstnike cepili proti humanemu papiloma virusu (HPV), položaj rakavih bolnikov le še poslabšujejo.

Za boj priti raku v EU bo ključno prav leto 2022. EU je letos zanj namenila štiri milijarde evrov, cilji so zapisani v prvem celostnem evropskem načrtu za boj s to boleznijo, z njim je usklajen tudi slovenski program za obdobje 2022-2026, ki predvideva enak dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev pri zdravljenju raka na vseh ravneh našega zdravstvenega sistema, vprašanje pa je, koliko ciljev nam bo uspelo uresničiti.

Po podatkih Evropske organizacije za boj proti raku iz leta 2021 je zaradi covida v Evropi ostalo neodkritih skoraj milijon novih primerov raka, vsak drugi posameznik s simptomi, ki bi lahko kazali na raka, pa ni bil pravočasno napoten na ustrezno diagnostiko.

Svetlo modra pentlja - simbolizira boj proti raku debelega črevesa in danke. FOTO: Shutterstock

Tudi specialistka javnega zdravja in koordinatorica državnega programa za obvladovanje raka 2022–2026 Sonja Tomšič je nedavno dejala, da je breme epidemije raka pri nas večje od bremena epidemije covida, saj v Sloveniji za rakom dnevno na novo v povprečju zboli 41 bolnikov, vsak dan jih 18 povprečno umre, kar je 6500 žrtev raka v enem letu. Približno toliko žrtev covida smo našteli v dveh letih.

Pri nas vsak dan povprečno umre osemnajst rakavih bolnikov. FOTO: Tadej Regent

Pri nas raka vsako leto sicer na novo odkrijejo pri 15.000 ljudeh, najpogosteje gre za raka kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojk in prostate. Rak je povezan z nezdravimi življenjskimi navadami: prekomernim pitjem, prenajedanjem, sončenjem, kajenjem … Za petino večje tveganje, da zbolijo, imajo moški, med državami pa tiste z višjimi dohodki. Po podatkih iz 2020 glede na najvišjo stopnjo raka v EU prednjačijo Irska, Danska in Nizozemska – prva s 373, druga s 351 in tretja s 350 primeri na sto tisoč prebivalcev. Najvišjo starostno standardizirano stopnjo raka na svetu s 452,4 primera na 100.000 ljudi ima sicer Avstralija.

Število novih primerov raka. INFOGRAFIKA: Delo

Epidemija debelosti

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo je v evropski regiji 59 odstotkov odraslih in skoraj vsak tretji otrok predebel oziroma ima prekomerno težo, kar pomeni, da smo že dosegli razsežnosti epidemije. Zaradi prekomerne teže in debelosti letno umre 1,2 milijona Evropejcev. Debelost velja za vzrok za najmanj trinajst različnih vrst raka in je verjetno neposredno odgovorna za najmanj 200.000 novih primerov raka letno na evropskih tleh.

HPV in rak materničnega vratu

V Sloveniji za rakom dnevno na novo v povprečju zboli 41 bolnikov. FOTO: Jure Eržen/Delo

Še bolj zaskrbljujoči so podatki, ki jih je lani objavil ameriški Nacionalni inštitut za raka o ozaveščenosti staršev najstnikov o rakavih boleznih, za katere obstajajo cepiva, kot denimo cepivo proti virusu HPV. HPV lahko povzroči predrakave spremembe materničnega vratu in kljub več kot 15-letnim dobrim izkušnjam s cepljenjem najnovejša študija kaže, da se je delež staršev, ki so iz varnostnih razlogov zavrnili cepivo HPV,  med 2015 in 2018 podvojil. 

V šolskem letu 2021/22 bodo v Sloveniji prvič po programu cepljenja proti HPV cepljeni tudi dečki. Cepljenje je prostovoljno in brezplačno. Povečanje precepljenosti deklic proti HPV in uvedba cepljenja dečkov proti HPV sta tudi med cilji državnega programa za obvladovanje raka za prihodnje petletno obdobje.Slovenska dekleta se v 6. razredu osnovne šole proti HPV brezplačno lahko cepijo že od 2009, a zgolj 60-odstotna udeležba po desetletju možnosti preprečiti raka materničnega vratu ni dovolj. Po zagotovilih NIJZ so omenjena cepiva varna.