Epidemija covida-19 je v Sloveniji pomembno vplivala na raka tudi v času omikronske različice – v prvi polovici letošnjega leta, kažejo podatki registra raka pri Onkološkem inštitutu Ljubljana. Kot poudarjajo, nas lahko skrbi predvsem manko novih primerov.

Učinek epidemije covida-19 v Sloveniji je za različne vrste raka različen, kažejo podatki registra raka, prav tako se med seboj razlikujejo ravni poti oskrbe bolnika. »Verjetno gre za preplet vedenjskih sprememb posameznikov in sistemskih sprememb v organizaciji zdravstvenega varstva med epidemijo,« domnevajo strokovnjaki na onkološkem inštitutu (OI). 

Novi primeri raka med 2020 in julijem 2022. INFOGRAFIKA: Delo

Zbrani podatki o vplivu bolnikov z rakom v Sloveniji med letom 2020 in julijem 2022 kažejo, da je v vseh treh epidemičnih letih število na novo postavljenih diagnoz značilno upadlo v primerjavi z letom 2019. V 2020 so zaznali šestodstotni padec, leto kasneje tri- in v prvi polovici letos osemodstotni padec. Največji, 20-odstotni padec števila diagnoz je pri rakih, ki sta med ženskami in moškimi med najpogostejšimi – pri rakih dojk in prostate, nekoliko manjši pa pri raku debelega črevesa in danke ter nemelanomskem kožnem raku. Največji padec so na OI zaznali pri bolnikih od 50. do 64. leta, pri starejših od 80 let pa so bile številke nad pričakovanji. Največji, kar tretjinski upad diagnoz so doživeli v prvem valu epidemije, aprila 2020 in v prvih mesecih 2022 letos: okoli 15-odstotnega.

Izjema med raki pljučni rak

Izjema je pljučni rak: v vseh treh letih so naši onkologi ugotavljali porast števila primerov za okoli desetino glede na »predkoronsko« leto 2019, kar bi, kot pravijo, »morda lahko bila posledica prilagojenih poti sprejemanja onkoloških bolnikov zaradi zasedenosti določenih bolnišnic s covidnimi bolniki in posledične preusmeritve bolnikov z rakom v dve bolnišnici, vključeni v analizo«. Porast odkritih primerov pljučnega raka bi lahko bila tudi posledica intenzivnejše slikovne diagnostike pri bolnikih s covidom-19, ki prav tako prizadene pljuča, dodajajo.

Prof. dr. Vesna Zadnik, vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu. FOTO: Miha Fras

Večje število novih diagnoz raka je bilo v poletnih mesecih letos, vendar s tem, pravijo na OI, še vedno niso nadomestili primanjkljaja iz celotnega obdobja epidemije, prav tako ni upoštevan pričakovan letni dvoodstotni trend rasti števila novih diagnoz raka.

Kontrola šepa

Število napotitev je bilo v prvi polovici letošnjega leta na prvi pregled v porastu, število napotitev na kontrolne onkološke preglede pa še naprej upada. Po podatkih NIJZ o izdanih napotnicah so v prvem valu spomladi 2020 v Sloveniji na prve in kontrolne onkološke obravnave napotovali manj bolnikov kot povprečno pred izbruhom epidemije. V avgustu in septembru 2020 so obravnavali več novih bolnikov kot leto prej, vendar so presežki manjši, kot so bili spomladanski primanjkljaji. V drugem in tudi tretjem valu epidemije spomladi 2021 je bilo število napotitev na prvi onkološki pregled na ravni pred epidemijo, od maja do oktobra 2021 celo več kot pred epidemijo. Skrb vzbujajoč, pravijo na OI, je bil ponovni upad napotitev na prvi onkološki pregled v četrtem valu oziroma v zadnji tretjini leta 2021, vendar so v prvi polovici leta 2022 lahko opazovali občuten porast števila tovrstnih napotitev. 

Večje število novih diagnoz raka je bilo v poletnih mesecih letos. FOTO: Jure Eržen/Delo

Po besedah prof. dr. Irene Oblak, strokovne direktorice OI, so podatki o vplivu covida-19 na raka v Sloveniji v zadnjih treh letih skrb vzbujajoči. Oblakova zato poziva ljudi k zdravemu življenjskemu slogu in k odzivanju na presejalne programe za rake dojk, materničnega vratu in debelega črevesa Dora, Zora in Svit, ter opozarja, da se je treba ob sumljivih simptomih in znakih raka takoj obrniti na osebnega zdravnika. Kajti bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje, poudarja, to pa pomeni slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje, kar onkologe tudi najbolj skrbi.