Preskrba z zdravili (še) ni motena

Da ljudje ne bi kopičili zdravil doma in bi bila v lekarnah na voljo vsem, je vlada pred kratkim sprejela odredbo o omejenem izdajanju zdravil: na recept le za mesec dni, brez recepta le eno škatlico. Novost pa so priprave agencije za zdravila, ki je na zdravnike naslovila prošnjo, da ji pomagajo sestaviti seznam nujnih zdravil, brez katerih ni mogoče zagotavljati osnovnega zdravstvenega varstva. Današnja dostopnost do zdravil bi se tako poslabšala. Čemu seznam esencialnih zdravil?

Momir Radulović, direktor Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), je včeraj v pogovoru za Delo zatrdil, da za zdaj oskrba z zdravili ni motena, vseh zdravil je v lekarnah dovolj: »Kako bo v prihodnje, ne vemo. Vendar pa se še posebno v primerih nesreč večjih razsežnosti in epidemijah lahko zgodi, da nastanejo motnje v preskrbi z določenimi zdravili.« 

»Ukrepi posameznih držav na zdravstvenem in gospodarskem področju nakazujejo, da bodo posledice epidemije daljnosežne, kar bi lahko vplivalo tudi na proizvodnjo in distribucijo zdravil,« je zapisal v dopisu razširjenim strokovnim kolegijem (RSK) zdravnikov s prošnjo, naj zdravniki sodelujejo pri prenovi seznama esencialnih zdravil.

Tako kot nobena druga država tudi Slovenija ni samopreskrbna z zdravili. Zaradi preselitve proizvodnje iz razvitih držav na Kitajsko in v Indijo je bila preskrba z zdravili v EU motena že pred prihodom koronavirusa, tudi v bogatih državah, kot je Švica, kjer lani ni bilo mogoče dobiti kar 600 zdravil, je pojasnil Mimir Radulović, ki je v imenu agencije povabil zdravnike, da bi se opredelili, katera zdravila so v Sloveniji nujna in katera ne.


 

Krčenje seznama zdravil

V Sloveniji je dostopnost do zdravil nasploh zelo dobra. V uporabi je 5000 zdravil, na seznamu nujnih zdravil, ki že obstaja, 2977. Koliko zdravil bi bilo na novem seznamu?

Na to vprašanje sogovornik nima odgovora, saj pričakuje pomoč pri oblikovanju seznama nujnih zdravil od zdravnikov. Omenil pa je, da ima Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) seznam esencialnih zdravil s 300 učinkovinami. »To pride v poštev za nerazvite države tretjega sveta, za nas seveda ne,« je dejal.

Zdravniki v stiski

Zdravnike je ta naloga spravila v stisko. Vedno do zdaj so se v imenu bolnikov in stroke zavzemali za čim boljšo dostopnost do zdravil.

V nekaterih RSK menijo, da je opredelitev do skoraj 3000 vrstic v tabeli v času covida-19 za zdravnike preveliko breme, odgovornost za skrčenje dostopnosti do zdravil naj prevzame vlada.

Prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, je v imenu celotne stroke dejal, da pobuda agencije ni prišla ob pravem času.

»Večina kliničnih zdravnikov je popolnoma okupirana z vzdrževanjem zdravstvenega sistema v času epidemije, z reorganizacijami, dinamičnimi vsakodnevnimi spremembami stanja, z zagotavljanjem logistike, z zaustavljanjem plime bolnikov s covidom-19. Zdravniki smo zdaj v časovni in siceršnji stiski. Poziv razširjenim strokovnim kolegijem, da bi sodelovali pri seznamu esencialnih zdravil, lahko moti ali celo iritira.«


 

Za odločitev o nujnih zdravilih se je še čas

»Trenutno ni utemeljenih razlogov, da bi se stroka morala opredeljevati o dostopnosti do zdravil, saj tudi ne vemo, če in katera zdravila bodo primanjkovala. Če bodo takšne razmere, se bo stroka sproti odločala, katero nadomestno zdravilo se bo uporabljalo,« je dejal prof. dr. Pavel Poredoš, dolgoletni član in predsednik komisije za razvrščanje zdravil na ZZZS. 

»Vsa zdravila, ki so na pozitivni listi, so esencialna in zagotavljajo kakovostno farmakoterapijo. Zato si moramo prizadevati, da so našim bolnikom dostopna. Obstajajo sicer stopnje nujnosti, tako morajo biti določena zdravila, kot so, na primer, antibiotiki, analgetiki, anestetiki, antiaritmiki in druga brezpogojno dostopna v vsakem trenutku. Tudi zdravila za zdravljenje kroničnih bolezni morajo biti dostopna vsem našim bolnikom.

»Vprašanje pa je, ali je v izjemnih razmerah nujna dostopnost do vseh paralel določenega zdravila in do vseh farmacevtskih oblik istega zdravila: tablet, kapljic, kapsul. Poleg tega bi bilo v skrajno zaostrenih razmerah mogoče izmenjevati določena zdravila znotraj terapevtske skupine.«

Takšni ukrepi bi zmanjšali kakovost farmakoterapije naših bolnikov, zato bi bili sprejemljivi le v zelo težkih razmerah,« je dejal prof. dr. Pavel Poredoš, dolgoletni član in predsednik komisije za razvrščanje zdravil pri zdravstveni blagajni (ZZZS).  A zdaj za kaj takega ni nobene potrebe, meni.


 

V Krki zagotavljajo nemoteno dobavo

V tovarni zdravil Krka, ki je s skoraj 26 odstotki največji oskrbovalec slovenskega trga zdravil, predpisanih na recept, skupaj pa imajo kar 120 učinkovin, si prizadevajo, »da oskrbovalna veriga poteka nemoteno«.

Zatrdili so, da je kljub težkim pogojem pri preskrbi s surovinami v Krki surovin dovolj:

»Proizvodnjo naših izdelkov zagotavljamo z veliko dobavitelji surovin in intermediatov, zato pri dobavi ne pričakujemo sprememb. V tem obdobju negotovosti se še bolj trudimo, da bi dobava zdravil ostala nemotena in s tem tudi zdravljenje bolnikov. Naši proizvodni obrati in vse druge nujne operativne službe uspešno delujejo.«

»Kljub epidemiji COVID-19 se Krkino poslovanje ni bistveno spremenilo, razen tega, da se na vse spremembe pospešeno odzivamo in se jim prilagajamo. V tem obdobju negotovosti se še bolj trudimo, da bi dobava zdravil ostala nemotena in s tem tudi zdravljenje bolnikov. Naši proizvodni obrati in vse druge nujne operativne službe uspešno delujejo.«