Neomejen dostop | že od 9,99€
Sporazum o medsebojnem sodelovanju na področju razvojnih projektov obnovljivih virov energije (OVE), ki so ga danes podpisala vodstva Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in občin Trbovlje in Hrastnik, tema zasavskima občinama zagotavlja deset odstotkov letne proizvodnje elektrike iz sončnih elektrarn v Prapretnem po lastni ceni. Z energijo iz tega vira bosta občini oskrbovali javne ustanove.
Za HSE, ki velja za največjo proizvajalko električne energije iz OVE v Sloveniji, je podpisani sporazum »primer dobre prakse in zglednega sodelovanja med investitorjem in lokalno skupnostjo pri umeščanju energetskega objekta v prostor.«
Po tistem, ko se je nekdanja trboveljska Termoelektrarna (Tet) leta 2014 znašla v likvidaciji, je HSE kot njena lastnica sklenila to energetsko lokacijo ohraniti – vendar ne več z izkoriščanjem premoga, temveč je v upravni stavbi nekdanje Tet svoj sedež dobila hčerinska družba HSE edT – HSE Energetska družba Trbovlje z dislociranima enotama Lakonca in Prapretno, ki usklajuje nove razvojne projekte HSE v Zasavju.
Ravno v Prapretnem, na 120 metrov visoki planoti, ki leži na območju Hrastnika in kamor je Tet do 80. let prejšnjega stoletja odložila okrog devet milijonov ton pepela in žlindre, so aprila 2022 zagnali sončno elektrarno (SE); investicijo so vrednotii na 2,5 milijona evrov. Kot strateška lokacija ima pomembno vlogo pri izhodu Zasavja iz premogovne regije oziroma pri razogličenju države, pravijo v družbi HSE, ki bo Prapretno tudi nadgradila.
Razširjena SE se bo raztezala na območju trboveljske in hrastniške občine in bo po novem dosegla moč 9,8 megavata, prigradili pa ji bodo tudi baterijski hranilnik električne energije do 7 megavatov moči. Za navedene energetske objekte je HSE že pridobil gradbeno dovoljenje, pričetek obratovanja dograjenega dela pa se pričakuje oktobra 2025.
Skupina HSE kot najpomembnejša slovenska elektroenergetska skupina ima na poti zelenega prehoda Slovenije ključno in odgovorno vlogo«, je poudaril generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj. »Naše razvojne usmeritve so osredotočene na potencial OVE, še posebej sončne, vodne in vetrne, hkrati z razvojem »zelenih« energetskih rešitev za končne odjemalce. Energetska lokacija v Zasavju ponuja številne priložnosti za uresničevanje naše vizije nosilca zelenega prehoda Slovenije, ki je hkrati povezana tudi z nacionalno strategijo razogljičenja. Pri tem stavimo predvsem na pohitritev postopkov umeščanja v prostor in tvoren dialog z vsemi ključnimi deležniki.«
Po besedah Uroša Podobnika, poslovnega direktorja HSE, imajo v Zasavju na področju umeščanja v prostor »zahtevne, a korektne, konstruktivne sogovornike«. Eden najbolj ključnih projektov so, je poudaril, hidroelektrarne na srednji Savi, kjer se za prvi odsek, na katerem predvidevajo tri hidroelektrarne - HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke, že na pomlad 2025 pričakujeta javna objava in javna obravnava.
Župan Občine Trbovlje, mag. Zoran Poznič, je ob podpisu sporazuma izpostavil, da se občina Trbovlje »pripravlja na začetek obsežnih projektov, ki ne bodo pomenili samo nov gospodarski preboj«, temveč bodo spremenili vsa področja v življenju lokalne skupnosti. »Na začetku 21. stoletja je seveda nadvse pomemben tudi princip učinkovite rabe energije skozi princip zelenega prehoda,« je dodal.
Da so med ključnimi nalogami slovenskih občin »zmanjševanje fiksnih stroškov, med katere sodi tudi cena električne energije ter trajnostna naravnanost pri vseh projektih, ki se jih lotevamo«, pa je poudaril hrastniški župan Marko Funkl. Občina Hrastnik je pred leti med prvimi sprejela trajnostni načrt za razvoj občine, pri čemer je pripisala bistveni poudarek samooskrbi z OVE – to je od načrtovanja lastnih sončnih elektrarn za potrebe javnih zgradb in skupnostnih sončnih elektrarn do spodbujanja pridobivanja OVE povsod, kjer je mogoče. »Veseli nas, da prvi fazi izgradnje SEv Prapretnem sledita še drugi dve in da bo na območju naše in sosednje občine stala največja sončna elektrarna v Sloveniji. Z dobrim sodelovanjem s podjetjem HSE bomo ob današnji gesti znižali strošek električne energije pri javni rabi, kar posledično pomeni, da bomo lahko prihranke dolgoročno usmerili v izboljšanje infrastrukture za občanke in občane,« je ob podpisu sporazuma še dejal Funkl.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji