Sedanji ZNB je star že skoraj tri desetletja. Spremembe se zdaj nanašajo le na 39. člen. Ta je v celoti spremenjen, dodajata se še člena 39. a in b. Manjši popravek zadeva 57. člen, pa še to le v delu, ki se nanaša na 39. člen.

Ustavno sodišče je maja 2021 odločilo, da deli tega člena niso skladni z ustavo. Neskladja bi morali odpraviti že do 3. avgusta 2021, a se je potem zapletlo pri sprejemanju takratnega predloga. Zdaj je bil v parlamentarno sito vložen predlog, ki so ga že pred volitvami pripravili predstavniki civilne družbe, zbrani v Pravni mreži za varstvo demokracije.

V NSi zakona niso podprli, ker po besedah Vide Čadonič Špelič menijo, da je treba zakon, ki je bolj priročnik, dodelati. »Namreč, kadar gre zares in pri epidemiji gre res zares, je treba ukrepe predpisati in ukrepe mora predpisati vlada ter mora za to prevzeti odgovornost. Smernice so seveda lahko prostovoljne, ukrepe je pa treba podpisati zato, da bi obvarovali življenje ljudi in njihovo zdravje.«

V NSi pa niso glasovali proti, ker želijo pokazati, da problema virusa nočejo politizirati. Se pa sprašujejo, ali daje ta zakon podlago za učinkovito obvladovanje epidemije.

Poslanec Jožef Horvat (NSi) je napovedal, da ta zakon ni izvedljiv, kar so ugotovili že na matičnem odboru, in da bo sedanja vlada, ko bo šlo zares, odločala na enak način, kot je prejšnja. Poslanka Vida Dimic (NSi) se čudi, kako lahko govorijo, da bo s tem zakonom vse drugače. »Ja, bo, a le če epidemije jeseni ne bo.« Govoriti, da bomo drugače živeli, pa je po njenem le zavajanje ljudi, saj vse omenjeno ostaja.

Miha Kordiš iz Levice je dejal, da ta zakon prinaša možnosti za bistveno drugačno ukrepanje, kot je bilo do zdaj: »Nihče ne bo ljudem več metal solzivca in jih oglobil, ker bodo jedli rogljiček.«

Varovalka, ki jo ZNB po njegovem ima, je, da mora priti vlada polagat račune pred državljanke in državljane in iskati soglasje v državnem zboru. Po Kordiševem se tako ne bo nikoli več zgodilo, da si bo mala peščica ministrov uzurpirala moč, s katero lahko terorizira vse državljanke in državljane, zapira celo države, pa če ima to veze s kakšno nalezljivo boleznijo ali pa v resnici sploh ne.

Zakon zelo natančno določa po kakšnem vrstnem redu se lahko sprejemajo ukrepi, je pojasnila Janja Sluga iz Svobode. »Ko prva faza najmilejših ukrepov ne zadostuje, šele takrat se lahko pristopi k ostrejšim ukrepom, itn. V prvi fazi do veljavnosti 30 dni se Državni zbor z njimi seznani, ampak ko se ukrepi podaljšujejo, ko se zaostrujejo, ko se želi posegati globlje, takrat pa mora o tem glasovati državni zbor. In tudi večina v državnem zboru potrebna za sprejem podaljšanja teh ukrepov se zaostruje. In to je točno tisto o čemer je v svojih štirih odločbah govorilo ustavno sodišče. Da torej za izredne razmere kot je upravljanje z epidemijo, zakonodajalec lahko svojo pristojnost začasno podeli tudi vladi, ampak po našem trdnem prepričanju jo seveda lahko in mora tudi nadzorovati, zato da se takšna zgodba zadnjih dveh let ne bo več nikoli ponovila.

Zakon ureja reševanje epidemije za najprej, temelji na izkušnjah iz preteklosti in ima dober namen, je povedal Janez Ciglar Kralj, a zakona ni podprl, saj podobno kot njegovi kolegi iz NSi ne verjame v njegovo izvedljivost.

Glede na to, da se utegne ZNB še morda zaplete z ustavno presojo je Janja Sluga (Svoboda) dejala, da ima do tega vsak pravico. »Prav je tudi, da mi izvemo ali zadevo prav razumemo. Jaz sem se posvetovala z več pravnimi strokovnjaki in vsi jo razumejo kot sem razložila. Če se ustavno sodišče odloči, da to ni prav, bomo ta del popravili. Je pa na podlagi izkušenj, ki jih imamo prav, da smo predvideli to, kar smo.«

Od 81 poslancev jih je za zakon glasovalo 49, proti pa 20.