Pretiran strah pred zakonom o nalezljivih boleznih

Ljudje so se sprostili, marsikdo se vede, kot da je covid-19 preteklost, a je ta še vedno med nami. Število okužb v zadnjih tednih se spet povečuje in vlada bi bila rada pripravljena na šesti val, ki nas bo očitno oplazil še pred jesenjo. Zato se mudi s sprejetjem sprememb zakona o nalezljivih boleznih, ki je star 26 let in v nekaterih delih ni skladen z ustavo. A spremembe med ljudi vnašajo tudi strah pred uvedbo obveznega cepljenja in morebitnimi strožjimi ukrepi med epidemijo. Kako je v resnici s tem?

Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) mora, ko bo sprejet, odpraviti neustavnost, in to naj bi bilo bistvo. Veljaven naj bi bil, dokler ministrstvo za zdravje ne bi pripravilo še novejših sprememb oziroma povsem novega zakona, ki je po naših informacijah že napol pripravljen. V nadaljevanju predstavljamo spremembe zakona, ki so predlagane.

Sedanji ZNB je star že skoraj tri desetletja. Kateri členi bodo po predlogu, ki je vložen v parlamentarno proceduro, spremenjeni?

Spremembe se nanašajo le na 39. člen. Ta je v celoti spremenjen, dodajata se še člena 39. a in b. Manjši popravek zadeva 57. člen, pa še to le v delu, ki se nanaša na 39. člen.

Zakaj so bile potrebne spremembe 39. člena?

Ustavno sodišče je maja 2021 odločilo, da deli tega člena niso skladni z ustavo. Neskladja bi morali odpraviti že do 3. avgusta 2021, a se je potem zapletlo pri sprejemanju takratnega predloga. Zdaj je na parlamentarno sito vložen novi predlog, ki so ga že pred volitvami pripravili predstavniki civilne družbe, zbrani v Pravni mreži za varstvo demokracije.

Namen sprememb je omejiti izvršno vejo oblasti, vlado, v čezmernem poseganju v pravice posameznikov v času zdravstvenih epidemij. Predlog torej sledi odločitvi ustavnega sodišča: v njem so predlagali spremembe, ki bi implementirale odločbo, ter vnesli varovala: stopnjevitost ukrepov, ustanovitev strokovne skupine s predstavniki različnih znanosti in ved, vezanost vlade na njihovo mnenje ter parlamentarni nadzor nad ukrepi.

Kako se bi po novem sprejemali ukrepi med epidemijo?

Kadar drugi ukrepi, določeni z zakonom, ne zadoščajo ali ne bodo zadoščali za zagotavljanje varstva pred širjenjem oziroma za preprečevanje nalezljivih bolezni ter varovanje zdravja in življenja ljudi, lahko Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za zdravje, z uredbo odredi tudi ukrepe, določene v 39. členu, če so takšni ukrepi nujni, primerni in sorazmerni za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni ter varovanje zdravja in življenja ljudi, pri čemer se z uredbo ne sme povzročiti čezmernega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov, piše v spremembah zakona.

Bo cepljenje obvezno?

Ne. Spremembe se ne nanašajo na obvezno cepljenje. Glede tega ostaja kot do zdaj cepljenje obvezno proti hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B; proti steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi in tako določa letni program cepljenja.

Ali bodo, če bo obveljal vložen predlog, zneski glob vrtoglavi?

Ne. Predlog ne posega v višino glob. Tudi te ostajajo enake kot v dosedanjem zakonu, v katerem se kršilca predpisov lahko kaznuje z globo od 400 do 4000 evrov.

Zakaj se je med ljudmi pojavilo toliko različnih interpretacij sprememb, ki so vnesle paniko?

Do napačne interpretacije je verjetno prišlo, ker mora vsak predlog spremembe zakona, ki gre v parlamentarni postopek, najprej predstaviti svoje rešitve, na koncu pa še člene zakona, ki se s predlogom spreminjajo. Posamezniki, ki nimajo izkušenj s takšnimi dokumenti, pa verjetno niso dovolj natančno brali, so včeraj pojasnili v Pravni mreži.

Kdaj bi spremembe lahko začele veljati?

Pred parlamentarnimi počitnicami.