Primorska avtocesta zaradi burje težje prevozna

Marsikod po Sloveniji je dopoldne snežilo do nadmorske višine okoli 500 metrov, ponekod tudi niže. Po podatkih agencije za okolje (Arso) je na Kredarici v zadnjih dvanajstih urah zapadlo 35 centimetrov novega snega, višina snežne odeje zdaj znaša 375 centimetrov. V zadnjih 24 urah je na Voglu zapadlo 23 centimetrov (višina 250 cm), na Vojskem 20, v Ratečah 16, na Katarini nad Ljubljano pa so zmerili en centimeter novozapadlega snega.



Na Primorskem bo po napovedih Arsa pihala zmerna do močna burja, ki bo popoldne slabela. Drugod bo pihal severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 1 do 5, na Primorskem okoli 10 stopinj Celzija. Zjutraj in dopoldne je na prehodu med Notranjsko in Primorsko veter prenašal sneg in gradil snežne zamete. Najmočnejši sunki burje so na izpostavljenih mestih dosegali hitrosti do okoli sto kilometrov na uro. Zaradi tega je predvsem primorska avtocesta težje prevozna, opozarjajo na agenciji za okolje.

Prometno-informacijski center poudarja, da je uporaba zimske opreme na vozilu v primeru zimskih razmer obvezna tudi po 15. marcu. Prelaz Vršič je že prevozen samo za osebna vozila z verigami, verige pa so obvezne tudi na cesti čez prelaz Ljubelj. Zaradi burje velja prepoved druge stopnje na vipavski hitri cesti. Velja tudi prepoved za priklopnike in polpriklopnike na regionalni cesti Col–Črni Vrh–Godovič in Podnanos–Razdrto. Za priklopnike in polpriklopnike sta zaprta mejna prehoda Babno Polje in Petrina zaradi zimskih razmer na hrvaški strani.

Kako obilna bo snežna pošiljka?

Nad 500 metri nadmorske višine je zapadlo od pet do deset centimetrov južnega snega, ponekod na Notranjskem, Kočevskem in Dolenjskem pa do okoli 20 centimetrov. Meteorologi opozarjajo, da se snežne razmere v gorah hitro spreminjajo. Na območju zahodnih Julijcev je domnevno zapadlo tudi več kot 50 centimetrov snega, drugod v visokogorju pa večinoma od 20 do 50 centimetrov. Nevarnost proženja snežnih plazov se povečuje, opozarjajo.
 

Reke so narasle, ponekod razlivanja

Vodnatost rek na Primorskem, Gorenjskem in v osrednji Sloveniji je velika, v vzhodni Sloveniji je ostala srednja, so sporočili z Arsa. Rižana in Dragonja se razlivata na izpostavljenih mestih ob strugah. Večina rek v Zgornjem Posočju in na Gorenjskem je že pričela upadati, naraščajo pa še reke na Vipavskem, v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Dopoldne se bosta Rižana in Dragonja še razlivali, manjša razlivanja bodo možna tudi ob Vipavi, popoldne se bodo omenjene reke že vrnile v svoje struge.

Ljubljanica se bo v manjšem obsegu začela razlivati na Ljubljanskem barju. Narasla bo tudi Sava v srednjem in spodnjem toku ter kraške reke na Notranjskem in Dolenjskem. Večina rek v zahodni in osrednji Sloveniji bo čez dan upadala, vodnatost rek na teh območjih bo danes še velika. Posamezne reke v vzhodni Sloveniji bodo danes še zmerno narasle, vodnatost rek bo tam ostala srednja. V sredo bo večina rek po državi upadala, zmerno bodo narasle le kraške reke na Dolenjskem, ojezerila se bodo nekatera kraška polja. V četrtek bodo v večjem delu države reke ohranjale srednjo vodnatost in počasi upadale, so v hidrološkem poročilu zapisali na Arsu.