Ni še znano, kaj pomeni digitalizacija v vrtcih

Pri prenovi šolstva in kurikularni prenovi se o vrtcih ne govori prav veliko. Kljub temu so bili govorniki na današnji okrogli mizi ob 50-letnici Skupnosti vrtcev Slovenije enotni, da je prav predšolsko obdobje ključno za nadaljnje šolanje. Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je do zdaj ob prenovi na področju vrtcev večinoma omenjal digitalizacijo. Ali to pomeni, da bodo otroci že v vrtcu dobili v roke neki zaslon, za zdaj še ni znano, je danes povedal državni sekretar Boris Černilec.

Državni sekretar ministrstva za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec je na vprašanje Dela, kaj digitalizacija v vrtcih pomeni, odgovor takoj zapeljal na šolo. Na vprašanje, ali bodo otrokom v vrtcih dali v roke tablice in pametne telefone, je odgovoril: »Prepričan sem, da se bo do takrat, ko bomo ta odgovor poznali, toliko stvari spremenilo, da bomo morali poiskati kaj novega.«

Učenci bodo v sedmem razredu dobili še drugi tuj jezik

Preden se bomo o digitalizaciji v vrtcih pogovarjali, je treba vedeti, kaj to pomeni, je na okrogli mizi poudarila Ljubica Marjanovič Umek s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dodala: »Ne morem mimo tega, kako nevarno je srečevanje otrok z zasloni. V prvem starostnem obdobju so zasloni kot skakanje v bazen brez vode. Če je to digitalizacija v vrtcih, to ni v skladu s stroko. Hkrati pa je to tudi v nasprotju z opozorili, kako se otroci premalo gibajo.«

Različna mnenja

Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Silvija Komočar pravi, da se v skupnosti o tem še niso pogovarjali. V vrtcu, ki ga vodi, so imeli mednarodni projekt, pri katerem so se ukvarjali prav z uvajanjem sodobne tehnologije v vzgojno-izobraževalni proces v vrtcu: »Pogovarjali smo se o prostoru, številih in oblikah ter uvajali aplikacijo, s katero lahko narediš animirani film. Naša praksa se je pokazala kot zelo dobra, saj je sodobna tehnologija prisotna. To je naša realnost. Otrok ne bomo mogli obvarovati pred tem. Moramo jih naučiti, da se da to tehnologijo koristno uporabljati.«

Skrb, da bo šolska reforma le kozmetični popravek

Ljubica Marjanovič Umek pa je za Delo odgovorila, da smo digitalizacijo prevzeli kot načelo iz Evrope, od koder je za kurikularne spremembe prišel tudi denar: »Poznamo trajnost, zeleni prehod, na ravni digitalizacije pa smo bosi. Ne zato, ker ne bi vedeli, kaj to je, ampak ker nimamo strokovnega konsenza. Dobiti strokovni konsenz, da bomo otroke, ob vseh opozorilih, navajali na zaslone v predšolskem obdobju, je hudo. Slišala sem tudi interpretacijo, da bomo s tem opozarjali na pasti. To je rahla korekcija, ampak za predšolske otroke tudi to ne pride v poštev. To je popolni nesmisel.«

Kakšne spremembe prihajajo?

Silvija Komočar je poudarila, da so trenutno ključne težave v vrtcih pomanjkanje pomočnic vzgojiteljic, specialnih pedagogov, logopedov … Problem so normativi pri otrocih s posebnimi potrebami: »Po zakonu sta lahko po dva otroka s posebnimi potrebami vključena v redni oddelek. Dogaja se, da med letom pride še tretji, četrti in peti. Če imajo še spremljevalca, to lahko pomeni še tri odrasle osebe na kvadraturi, ki tega preprosto ne prenese. To bi morali hitro rešiti, kurikularna prenova pa se mora zgoditi preudarno in ob tem upoštevati stroko.« Posodobitev kurikuluma za vrtce je predvidena do konca leta 2025.

Šolska reforma

Normativov še ne bodo rešili takoj. Prvega septembra letos bi po več kot dveh desetletjih morali zagotoviti najmanj tri kvadratne metre površine na otroka, a bo treba ta normativ spet preložiti, je dejal Černilec. Napovedal je, da bodo tudi zmanjšali število otrok v skupinah oziroma onemogočili dodatna dva otroka na skupino. Čas je idealen, saj se število otrok zmanjšuje, prihodnje leto bo, denimo, v vrtcih tisoč otrok manj kot letos. Želijo zmanjšati tudi število otrok z odloženim šolanjem, ki torej ostanejo še eno leto v vrtcu.

Ljubica Marjanovič Umek je, tako kot tudi drugi strokovnjaki, kritična, da se o sistemskih spremembah pogovarjamo hkrati s kurikularnimi spremembami. Čeprav so nekateri cilji iz sedanjega kurikuluma zastareli, opozarja, da bi bilo zelo nevarno, če bi vsebine iz šol prenašali v vrtce: »S tem bi zgolj povečali delež otrok, ki ne bi mogel v šolo. O tem bi moralo ministrstvo razmišljati. Kaj se nam je zgodilo, da se je v desetih letih podvojil delež otrok z odlogom šolanja?«

Minister se zahvaljuje sodelujočim v posvetovalnih skupinah

Poudarila je, da moramo, preden govorimo o inkluziji, zagotoviti, da bo za otroke s posebnimi potrebami vsebinsko poskrbljeno in zagotovljen kader. Odgovoriti moramo na vprašanje, kako otroke tujcev naučiti slovenščine, hkrati pa jim omogočiti stik z maternim jezikom. Poudarila je, da bi bilo smiselno tudi diferencirano financiranje oddelkov glede na strukturo otrok v njih, ter dodala: »Dokler vseh teh rešitev ni, jaz ne znam iskati kurikularnih rešitev.«