Vse več digitalne zasvojenosti

Če smo zasvojenost nekoč povezovali predvsem z uporabo psihoaktivnih substanc, kot so droge in alkohol, je zdaj jasno, da ima zasvojenost večje razsežnosti, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) po nacionalni konferenci obvladovanja nekemičnih zasvojenosti. Med nekemičnimi zasvojenostmi so najpogostejše digitalna zasvojenost, zasvojenost z igrami na srečo, spolnostjo in pornografijo. Digitalna zasvojenost je med njimi najpogostejša, z njo se srečujejo že otroci.

Ne morem se odtrgati od zaslona

Strokovnjaki ugotavljajo, da nekemične zasvojenosti postajajo vse večje breme, med njimi je najbolj razširjena digitalna zasvojenost. Med epidemijo, ko se je vse prešlo na splet, je postala čezmerna uporaba zaslonov še očitnejša, prav tako se je povečala tudi digitalna zasvojenost med mladimi. Že leta 2018 so bili po podatkih raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju znaki zasvojenosti z videoigrami zaznani pri 10,2 odstotka mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let.

»Opažamo pa trend, da k nam prihajajo čedalje mlajši uporabniki, stari že okoli osem ali devet let,« pravi Nuša Klepec. FOTO: promocijsko gradivo

Psihologinja in svetovalka v Centru pomoči pri čezmerni rabi interneta Logout Nuša Klepec ugotavlja, da bi gitalna zasvojenost predstavlja več kot polovico vseh nekemičnih zasvojenosti. Ne gre le za videoigre, ampak tudi družbena omrežja, internet na splošno, spletno pornografijo … Digitalna zasvojenost se pojavlja v vseh starostnih skupinah, v Logoutu je večina uporabnikov starih od 13 do 17 let, pravi. »Vendar ne gre pri vseh za zasvojenosti, večinoma gre za čezmerno uporabo. Opažamo pa trend, da k nam prihajajo vse mlajši uporabniki, stari že okoli osem ali devet let.«

Kdaj smo zasvojeni?

Pravi, da diagnoze digitalne zasvojenosti ni preprosto postaviti: »Med merila zasvojenosti sodijo miselna preobremenjenost z aktivnostjo, odtegnitveni simptomi, ko je onemogočena digitalna aktivnost, neuspešni poskusi prenehanja … Predvsem pa se začnejo pojavljati težave na drugih področjih življenja: kažejo se psihosocialne težave, osebe se osamijo, zapirajo se vase, ogroženi so njihovi socialni, družinski odnosi.«

Manj ko otroci gledajo v pametne naprave, bolje je

Razlika med čezmerno uporabo zaslonov in digitalno zasvojenostjo je po njenem mnenju v tem, za kaj človek digitalne tehnologije uporablja. »Če je motivacija za njihovo uporabo beg od težav in stisk v resničnem življenju, je to pomemben simptom zasvojenosti, medtem ko gre pri čezmernih uporabnikih večinoma za to, da jim je dolgčas in si ne znajo dobro strukturirati prostega časa,« pravi.

Strokovnjaki so lani pripravili nacionalne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Do drugega leta odsvetujejo kakršenkoli čas pred zasloni, pozneje se čas, ki ga preživijo pred zasloni, postopno zvišuje, med 13. in 18. letom naj bi mladostniki pred zaslonom preživeli največ dve uri. Nuša Klepec pravi, da imajo ključno vlogo starši. »Otroci jih opazujejo, kako oni preživljajo prosti čas in uporabljajo zaslone. Svetujemo, da otroci dobijo svoj telefon čim pozneje, ko pa ga dobijo, je treba določiti jasne meje in omejitve,« pravi.

Dojenčka nikar ne izpostavljajte zaslonom

Po pomoč

Da je bila čezmerna uporaba tehnologije že pred epidemijo problem, opozarja tudi predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Ajda Erjavec: »Delo na daljavo je stanje še poslabšalo. Prav zaradi velike vpetosti v digitalne tehnologije, bomo težko govorili o prepovedih, ampak bolj o zdravi uporabi. Tudi v šoli. Je pa verjetno tudi zaradi čezmerne uporabe ali celo digitalne zasvojenosti v šolah tudi več absentizma, več umikanja. Pogovor v živo je bolj naporen.«