Po prvi pametni učilnici je cilj pametna šola

Osnovna šola Ljubno ob Savinji je prva šola v Sloveniji s pametno učilnico. Še preden so jo danes uradno odprli in začeli petletni projekt, sofinanciran z evropskimi sredstvi, je učilnico, kjer pri poučevanju pomaga tudi umetna inteligenca Aleksandra, poskusno že uporabljalo več kot 800 učencev iz širše regije, za delo v njej pa so usposobili 36 učiteljev. Učilnica daje neskončne možnosti poučevanja, predvsem pa udejanja ničkolikokrat zapisane cilje o povezovanju več različnih predmetov.

Pametna učilnica je v prostoru nekdanje knjižnice. V njej ni miz ali stolov, ampak pet postaj, na katerih so različne naloge oziroma problemi. Kot je pojasnil ravnatelj Samo Kramer, bo za čas projekta učilnica namenjena drugačnemu načinu spoznavanja prometa, učenja o zelenih tehnologijah, reševanju problema odpadkov in urjenju turističnih ambasadorjev. Zasnovala sta jo Miha Cojhter in Erik Kapfer, ki sta vzpostavila in zasnovala že velenjsko vzorčno mesto. Otrok na postaji o odpadkih najprej na zaslonih nekaj novega izve, nato odgovarja na vprašanja. Za vsak pravilen odgovor dobi nov napotek za programiranje robota. Če je vse pravilno odgovoril in pravilno sledil navodilom za programiranje, bo robotska roka pravilno razvrstila odpadke.

Miha Cojhter predsedniku Borutu Pahorju razlaga, kako se lahko otroci na zanimiv način naučijo hkrati ravnanja z odpadki in programiranja, da roboti odpadke pravilno odložijo. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je ob odprtju prve pametne podeželske učilnice v Sloveniji poudarila, da tehnologija sama po sebi nič ne pomeni, ampak dobi smisel šele, ko jo dobro izkoristimo. Pohvalila je ljubenski projekt: »Tukaj vidimo popolnoma nov način učenja, kjer so sodobne tehnologije vključene v pridobivanje novih znanj in veščin.« Zagotovila je, da bo država pomagala, da bomo dobili čim več takšnih učilnic.

Ni še del rednega pouka

Kot je povedal Kramer, bodo v tej učilnici izvajali pouk v okviru obveznih in neobveznih izbirnih vsebin, učilnico bodo uporabljali otroci od 6. razreda naprej.

A idej, kako bi program učilnice še razširili, je veliko. Cojhter je povedal, da že imajo pripravljen koncept za pouk biologije: »Gre za konzolno ploščo, ki jo usmerja učiteljica. Ta si sama izbere predmet, uro in stopnjo, potem pa prek različnih projekcij, virtualne in obogatene resničnosti usmerja učence. Na primer, učitelj »vzame« s table kost, jo z roko navidezno pošlje na računalnike učencev, ki jo lahko sestavijo, secirajo, pogledajo, potem pa kliknejo natisni in si s tem sestavljajo virtualni učbenik skozi vse leto. Tak pristop bi pametno učilnico popeljal na višji nivo.« Če bodo uspešni na razpisih, načrtujejo, da bi to uresničili že prihodnjo pomlad.

Pametno učilnico v ljubenski osnovni šoli je zasnoval Miha Cojhter (desno). Na otvoritvi jo je predstavil ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh in predsedniku Borutu Pahorju. FOTO: Bor Slana/STA

Pametna šola

Cojhter pravi, da je pametna učilnica še vedno samo prostor. Da postane pametna šele, ko učitelj omogoči, da učenci sami raziskujejo, aktivno sodelujejo, razglabljajo in ustvarjajo učno uro. Tako se recimo pri spoznavanju varovanja okolja na eni od postaj učijo o požarih, enega morajo tudi pogasiti, in sicer tako, da sprogramirajo robotka, ki potiska kocko na polje ogenj. Da je sploh problem ogenj, ki je eden od štirih stebrov (poleg tega so še tla, voda in zrak) na tej postaji, morajo otroci sami ugotoviti. Pri zraku morajo denimo pihniti na steber – kot v filmu Peti element. »Veliko je stvari, ki smo jih združili v en predmet. Prav zato, da učencem ponudimo igro, in ne učenje,« je dejal Cojhter.

Dobrih 173.000 evrov vreden projekt pametne učilnice je vzpostavilo partnerstvo, v katerem so poleg šole še KLS Ljubno, društvo Novus, Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje in občina Ljubno. Ravnatelj Kramer je jasen, da je njihov interes vseslovenski: »Če smo bili mi sposobni to narediti, lahko tudi drugi. To je prva pametna učilnica v Sloveniji, želimo pa narediti prvo pametno šolo. Naslednji projekt, ki bo končan prej kot v petih letih, bo začel spreminjati učilnice biologije, kemije in vseh drugih, v katerih bo pouk na tak način.«