Ker je bila med študijem francistike in romanistike na Univerzi v Ljubljani nesamozavestna pri govorjenju francoščine, se je Tina Logar odločila oditi na študentsko izmenjavo nekam, kjer govorijo ta prelepi, a zapleteni jezik. Kolebala je med Francijo in Belgijo, a se je naposled, zaradi bližine institucij Evropske unije, odločila za študij v Bruslju.



Čeprav je bila izmenjava sprva mišljena le za pol leta, se Tina Logar, ko je bila enkrat tam, ni več želela vrniti. Najprej je izmenjavo podaljšala na eno leto, nato je v Bruslju našla službo. Sprva je delala kot natakarica, a kmalu je napredovala na mesto poslovodje restavracije. Po približno letu dni je začela z vodenjem ene izmed restavracij večje belgijske gostinske verige. »Da bi lahko ostala, sem pač opravljala službe, ki so bile na voljo, a od nekdaj me je zanimala služba v organih Evropske unije in delo z jeziki,« je pojasnila. Do tega ji je nazadnje tudi uspelo priti, sama pravi, da predvsem po spletu naključij.

Trenutno je zaposlena v evropskem ekonomsko-socialnem odboru, kjer dela v združeni prevajalski službi z evropskim odborom regij. Oba odbora sta posvetovalna organa Unije, ki, na željo evropskega parlamenta, komisije, sveta, ali na lastno pobudo, izdelujeta raziskave in podajata mnenja.
 

Menjavanje jezikov sredi stavka

Prevajalska enota poskrbi, da so ta mnenje prevedena v vse uradne jezike Unije. V slovenščino jih prevaja ekipa devetih prevajalcev in treh jezikovnih asistentov. Tina je ena izmed slednjih. Njena naloga je, da delo razdeli med prevajalce v skladu z njihovo razpoložljivostjo in poznavanjem jezika ter nato pozorno prebere prevod in poskrbi, da ni napak.



Pri prevajanju dokumentov v slovenščino je po njenih besedah najbolj moteče, da so pogosto izvorno pisani v več jezikih hkrati. Ni toliko težava v tem, da prevajalci jezikov ne bi obvladali, pač pa menjavanje jezika sredi stavkov zmede programska orodja, s katerimi urejajo prevajanje dokumentov. To čas prevajanja lahko tudi podvoji, roki, tudi za zelo dolge in kompleksne dokumente, pa so včasih prav nerealno kratki, je potožila sogovornica. Pa vendar je »služba mirna, lahko bi rekli skorajda monotona, a to mi trenutno zelo ustreza«.



Že med študijem se je poleg francoščine učila tudi italijanščino, španščino, romunščino in portugalščino, zdaj pa se izpopolnjuje še v nizozemščini. V evropskih institucijah namreč zelo spodbujajo nadaljnje izobraževanje zaposlenih, določena je celo letna minimalna kvota ur za ta namen. Ker so na voljo tudi jezikovni tečaji, je izkoristila priložnost in se vpisala na tečaj nizozemščine. Ta je poleg francoščine eden izmed dveh najbolj govorjenih jezikov v Belgiji. »Znanja nizozemščine v službi ne potrebujem, a bilo mi je neprijetno, da velikega dela prebivalstva nisem razumela,« je pojasnila.
 

Bruselj, odprto mesto

Življenje v Bruslju je Tino Logar takoj navdušilo. »Všeč mi je bilo življenje v velemestu, verjetno bi bila enako navdušena nad Parizom ali Londonom. Pomembno mi je, da živim v velikem, multikulturnem mestu,« je pojasnila. Navdušena je, da lahko prehodi le nekaj ulic in se znajde, denimo, v azijski ali afriški četrti, »kjer je, kot da bi se res znašel na drugi celini«. »V trgovinah prodajajo sadje in predmete, kakršnih drugje ne vidiš, ljudje pa so oblečeni v svoja tradicionalna oblačila živih barv. Mesto ni uniformirano, vsakdo je lahko, kakršen želi biti, ne da bi ga zato gledali postrani,« je nad odprtostjo in raznolikostjo Bruslja očarana. Da je privid eksotičnega potovanja popoln, v nekaterih bruseljskih parkih namesto golobov gnezdijo celo jate barvitih papig.

Velika prednost Bruslja pred Ljubljano je tudi odlično delovanje sistema javnega prevoza. »S tramvaji, podzemno železnico, avtobusi in vlaki, kljub velikosti mesta, zelo hitro prideš kamor koli,« je pojasnila. Navdušila jo je tudi lokalna kulinarična specialiteta: v goveji masti ocvrt krompirček, ob katerem se prileže belgijsko pivo. Presenetila pa jo je splošna sprejetost in toleranca do indijske konoplje in prostitucije, ki sta na ulicah Bruslja jasno vidni in pogosti.



Kulturne razlike med belgijsko in slovensko družbo so se pokazale za veliko večje, kot je pričakovala. »V Belgiji so ljudje bistveno bolj vljudni od Slovencev, ki v zahodni Evropi zaradi svoje neposrednosti hitro izpademo neotesani,« je pojasnila. Ko je delala kot poslovodja restavracije, bi bilo, denimo, popolnoma nesprejemljivo, če bi natakarici neposredno rekla, naj pobriše mizo. »Običajna komunikacija bi bila le zelo vljudna prošnja, ali bi lahko, morda, prosim, pobrisala mizo?«
 

Doma na potovanjih

Domotožja nima, saj se redno srečuje z rojaki. V Bruslju živeči Slovenci se namreč že tradicionalno vsak četrtek dobijo na pijači na bruseljskem Place Jourdan, v nedeljo zjutraj pa na kavici v vedno istem lokalu. »Vedno pride okoli 15 do 20 ljudi, nekateri so vedno isti, drugi se menjavajo,«je srečanja opisala Tina.

Kadar le lahko, obišče partnerja, ki prebiva v kalabrijskem mestecu Tropea na jugu Italije. V čudovitem mestecu ob turkizno čistem Tirenskem morju je izpopolnila tudi svoje znanje italijanščine. »Življenje v Kalabriji je povsem drugačno od življenja v Belgiji,« je pojasnila. In to ne vedno v pozitivnem smislu. Šele po tem, ko je nekaj časa preživela v Kalabriji, se je zavedla pomena in nujnosti feminizma. »Ženske na jugu Italije so obravnavane neenakopravno, so celo izrazito manjvredne od moških,« opaža. »Običajno je, da ženskam, ko hodijo po ulici, mimoidoči moški mahajo, vozniki pa trobijo,« je povedala.

Njeno življenje je tako razpeto med Slovenijo, kjer ima družino in prijatelje, Kalabrijo, kjer ima partnerja, in Belgijo, kjer ima službo. Čeprav neprestano potuje, si želi še več potovanj, zlasti v bolj eksotične kraje. V kratkem načrtuje obisk Mehike in Tajske.

V želji po potovanjih je že kot študentka v Ljubljani opravila izpite za stevardeso in kot stevardesa Adrie prek študentske napotnice letela po svetu. »Ker sem v tem delu tako uživala, skorajda ne bi odšla v Bruselj,« je zaupala Tina Logar. Tudi, ko je že živela v Belgiji, je s tem delom želela nadaljevati. V rokah je že imela vizo in pogodbo o zaposlitvi pri letalski družbi Qatar Airways, a si je v zadnjem trenutku premislila. Jezikovna asistentka evropskega odbora te odločitve ne obžaluje.

»Bruselj ima odlične letalske in železniške povezave praktično z vsem svetom. Ko sem v Bruslju, se ne počutim, kot da prebivam nekje daleč, nasprotno, blizu sem vsemu, medtem ko se v Sloveniji počutim zaprto in odrezano od sveta,« je svoje prioritete opisala državljanka sveta.