Politiki so se domenili, kako bodo ugrabili državo

Čeprav se na površju zdi, da se v slovenski politiki ta hip ne dogaja nič, so v ozadju burni procesi, ugotavljata Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin. Žerdin je spomnil na nedavno izjavo investitorja Jožeta Anderliča, ki je investiral v gradnjo dragih stanovanj za »elito«, preostale pa označil za »amorfno gmoto«. Markeš je ob tem opozoril, da se »tisti, ki smo leta 1991 vzeli to državo zares«, danes »počutimo izbrisane«. Vsakdo, ki ima veliko denarja, lahko »izbriše in povalja celoten sistem«, je dejal. Spomnil je na nedavno odkritje spomenika izbrisanim pred nekdanjo tovarno Rog, v kateri sta pred nekaj leti, ko je bila še zaskvotana, z oddajo Od srede do srede gostovala tudi Žerdin in Markeš. 

V Rogu so takrat prebivali tisti, ki so bili »vest družbe«, tisti, ki se niso vklopili v sistem neoliberalnega kapitalizma, vendar jih je mestna oblast deložirala, je povzel Markeš. Podobno je na območju, kjer so sedaj Anderličeva stanovanja za »elito«, prej stal kulturni spomenik državnega pomena, v katerem je delovalo več slikarjev. Žerdin je pojasnil, da je v času, ko so ta objekt začeli rušiti, govoril z investitorjem Anderličem.

Ta mu je takrat zatrjeval, da bo uničenje kulturnega spomenika nadomestil z gradnjo najmodernejše koncertne dvorane, opremljene z najsodobnejšo tehniko, ki bo omogočala neposredne prenose vrhunskih umetniških prireditev. Ker je od te ideje nato odstopil, je ministrstvu za kulturo plačal penale, ki pa niso bili posebej visoki. Jože Anderlič je v začetku devetdesetih let sicer obogatel s pralnico perila, sodeloval je tudi pri nečednih poslih Hypo banke in poslovno sodeloval s katoliško cerkvijo, je povzel Markeš.

Ni nujno, da bo 1,5 milijona evrov ostalo v Ljubljani

V začetku devetdesetih, ko se je sprožila privatizacija družbenega premoženja, so se začele naveze in obrisi paradržave. »Politiki so se enostavno domenili, kako bodo ugrabili državo«, pri tem pa ohranili videz demokracije, iz tega dogovora je nato nastala nova elita na levi in desni, je dogajanje opisal Markeš. Stara elita so bili kulturniki in izobraženci, ki so v socializmu gradili družbeni sistem, s kapitalizmom pa je prišla nova elita, »mestoma zelo velikih praznoglavcev z zelo veliko denarja«. Vsi, ki niso del nje, pa so izbrisani, mladi ljudje nimajo možnosti kupiti stanovanja v Ljubljani, opaža Markeš. 

Pismo Mateja Tonina o domnevnih zakulisnih pogovorih med Janezom Janšo in Robertom Golobom je ta teden poživilo dogajanje. Dogovarjanje bi lahko nakazovalo na široko koalicijo med SDS in Gibanjem Svoboda. Golob naj bi namreč, kot se zdi, izgubil podporo »globoke države« na »levici«, kakršna je igrala v velikih sistemih, kot je bil, denimo, Teš 6. V tej isti igri so bili udeleženi tudi SDS, NSi, SLS … »Levica in desnica stalno hodita z roko v roki in živita vzporedno življenje«, ki naznanja smrt slovenske države, je poudaril Markeš. 

Primer Teš 6 je zastaral

Žerdin je opozoril, da je vendarle treba specificirati to »levico in desnico«. Ko je Matjaž Hanžek, nekdanji poslanec Združene levice, vodil preiskovalno komisijo o Tešu 6, se je stvar končala z ovadbami najvišjih predstavnikov vlade, med njimi tudi Boruta Pahorja. Pred dnevi je bila zadeva, po Žerdinovem mnenju slabo preiskana, končana, organi pregona Hanžkovih sumov niso potrdili. Zanimivo pa je, da številni akterji, ki bi o tem lahko kaj povedali, niso bili vabljeni niti na informativni pogovor, je povzel Žerdin.

Markeš sicer meni, da tako ali tako ne bi govorili resnice. Dogajanje okrog Teša 6 je zanj dokaz o tem, kako sta si Janša in Pahor padla v objem, pri čemer oba govorita o globoki državi in stricih iz ozadja, kakor da sama ne bi bila del tega. 

V tej situaciji »perverznosti slovenske politike« se zastavlja vprašanje, kdo je Robert Golob. »Na eni strani imamo interpretacijo, da je žrtev te globoke države, na drugi pa upravičene dvome o njegovi politični sposobnosti, saj se obnaša, kot da je v podjetju,« je dejal Markeš.