Opoldne se je pred poslopjem parlamenta v Ljubljani začel drugi protestni shod kmetov v zadnjem mesecu dni. S policijske postaje Ljubljana so sporočili, da je zaradi shoda v Ljubljani močno zgoščen promet, nastajajo tudi daljši zastoji, zato odsvetujejo potovanje v center mesta, če to ni nujno.

FOTO: Jože Suhadolnik

Protest pod sloganom Dovolj je! je organiziral sindikat kmetov s podporo štirih drugih kmetijskih organizacij: zadružne zveze, kmetijsko-gozdarske zbornice, zveze slovenske podeželske mladine in zveze kmetic. Protestnikov je bistveno več kot ob prvem protestu 24. marca. Številni so prišli v Ljubljano z organiziranimi avtobusnimi prevozi iz več slovenskih krajev.

FOTO: Jože Suhadolnik

Protestniki na traktorjih in drugi kmetijski mehanizaciji so v Ljubljano prišli iz bližnje okolice in tudi bolj oddaljenih mest.  Udeleženci protesta vihrajo s slovenskimi zastavami in zastavami občin, iz katerih so prišli. Številni nosijo čepice sindikata kmetov.

Sporočila na transparentih so kritično usmerjena zlasti v nove okoljske zahteve, ki prihajajo v veljavo z novim ciklom skupne kmetijske politike. Najbolj razburjajo omejitve kmetijskih praks na območjih Nature 2000 na Ljubljanskem barju, Planinskem polju in Goričkem. Nekaj sporočil s transparentov: »Brez kmetov ni hrane; Ne se več norčevati iz kmetov; Brez nas bo hladilnik prazen; Skozi generacije smo kmetje ohranjali okolje, sedaj ga vi ogrožate …«

Protest kmetov. FOTO: Črt Piksi/Delo

Organizatorji protestnega shoda bodo svoje zahteve predali predsedniku vlade, predsednici državnega zbora in kmetijski ministrici. Pričakujejo, da se bodo ti po praznikih do njih opredelili. »Rešitve, ki so jih predlagali doslej, so za nas nesprejemljive, ker niso rešitve,« je ob robu shoda povedal Anton Medved.

Dodal je, da bodo pogovore z vlado nadaljevali, ko bodo dobili rešitve. Predvideva pa, da bo to morda šele novembra; takrat bo namreč mogoče podati spremembe strateškega načrta skupne kmetijske politike. Po njegovih ocenah se je protestnega shoda udeležilo 15.000 ljudi, ki so prišli z avtobusi in osebnimi vozili, in 1500 traktoristov.  

Protest kmetov. FOTO: Črt Piksi/Delo

Jože Horvat je zelenjadar iz Maribora. »Protesta sem se udeležil, ker sem prepričan, da nas Natura 2000 lahko uniči oziroma zelo omeji. Navajeni smo pridelovati zelenjavo po smernicah integrirane pridelave, z minimalno uporabo pesticidov. Sami se dobro zavedamo, da ne smemo uničiti zemlje, kar nekateri mislijo, da želimo. Da nas tako omejujejo, pa ni normalno,« je dejal.

Kritičen ni le do omejitev kmetijskih praks na območjih Nature 2000, pač pa tudi do predloga evropske uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki predvideva zmanjšanje uporabe pesticidov za polovico do leta 2030 in popolno prepoved njihove uporabe na občutljivih območjih. »Prepričan sem, da bo to vplivalo na našo pridelavo. Nekatere škodljivce s fungicidi in insekticidi, ki so na voljo, že zdaj težko zatiramo,« je povedal udeleženec protestnega shoda, ki se je s kolegi iz Dupleka, Dogoš, Pesnice in drugih krajev v okolici Maribora pripeljal z organiziranim avtobusnim prevozom. 

FOTO: Jože Suhadolnik

Med protestniki je bistveno več moških kot žensk. Pristopila sem k skupinici mladih fantov z zastavami, obešenimi na grablje. Dvajsetletni Aleš Pogladič iz Ljutomera je povedal, da mu ni vseeno, kaj se dogaja v državi s kmeti. »Hočejo nas čisto potolči. Natura, pa tisti metulji, eh …« Študira strojništvo, po študiju namerava prevzeti domačo kmetijo. Ta je visokogorska, na njej redijo molznice. »A kot kaže zdaj, ne bo več kaj prevzeti,« je črnogled. Skupaj z okoli stotimi protestniki se je iz Slovenskih Konjic pripeljal v Ljubljano z avtobusom. 

Eva Vrevc Jenko je na protest prišla iz Škofje Loke s tastom in dojenčico, ki jo je pestovala v kengurujčku. »Zakaj sem prišla sem? Zaradi nje,« je pokazala na okroglolično deklico. »Za to, da bo tudi ona kmetovala, če bo hotela, in da bo lahko peljala naprej vizijo, ki jo imamo mladi kmetje. Ta je kmetovanje na način, ki je v sožitju z naravo, ne proti naravi, kot je prepričan delež zelo glasnih.« Mlada mamica meni, da če bi kmetje delali slabo, bi delali škodo samim sebi. »Če uničujemo naravo, bomo sebi ukradli delovno mesto. Zato smo kmetje prvi, ki moramo skrbeti za naravo.«

Prihaja s kmetije, kjer redijo molznice. Reja ni ekološka, »a kljub temu skrbimo za dobrobit živali«, je poudarila. »Prepričana sem, da se bomo tudi mi razvijali v smeri, ki je še bližja naravi, ampak se moramo zavedati, da to ne gre z danes na jutri. Če bomo skupaj sklenili kompromis, bomo to dosegli,« je dodala.

Protest kmetov. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Alenka Prah, ki je nosila transparent Brez kmeta ni hrane, prihaja iz Rogaške Slatine. Na kmetiji imajo 50 molznic. Obdelujejo zemljo v neposredni bližini meje s Hrvaško. »Tam imamo trajno travinje. Ker smo ob Sotli, to pomeni izredne poplave.« V Rogaški Slatini nimamo območij Nature 2000, v bližnjem Kozjem pa da. »To pomeni, da lahko kosiš šele avgusta, takšna trava je neuporabna za živali.«

Prahova ne razume, zakaj ima Slovenija največji delež območij Nature 2000 v Evropi in zakaj za slovenske kmete veljajo drugačni predpisi kot drugje v Evropi. »Na Nizozemskem imajo omejitev sedem glav živine na hektar, pri nas pa še ene glave ne, kar pomeni, da je naša živinoreja zelo ekstenzivna, vseeno pa iz nje delajo takšne težave.« 

Protest kmetov. FOTO: Črt Piksi/Delo

Med sporočili na transparentih so nekatera usmerjena tudi proti vladi, denimo Gnoj, ki najbolj smrdi: SD, Levica, Svoboda, vendar ta ne prevladujejo. Kolona traktorjev in kmetijske mehanizacije se mimo parlamenta vije že pol ure.  V zraku je veliko izpušnih plinov, razlegajo se hupanje traktorjev in žvižgi piščalk, a je vzdušje med protestniki mirno.

To je že drugi protestni shod kmetov letos. Prvi je potekal 24. marca. Sindikat kmetov s podporo omenjenih kmetijskih organizacij ga je organiziral zaradi nestrinjanja z novimi okoljskimi zahtevami kmetovanja. Postavili so tudi več drugih zahtev.

FOTO: Jože Suhadolnik

Predstavniki kmetijskih organizacij so se nato na sestanku z vlado v začetku aprila dogovorili, da bodo protestne aktivnosti za tri tedne zamrznili in poskušali s predstavniki kmetijskega ministrstva in ministrstva za naravne vire in prostor najti rešitve v okviru novoustanovljene delovne skupine. Vendar so že po slabih dveh tednih od pogajanj odstopili in za današnji dan napovedali nov protestni shod.

Vzrok za odstop od pogajanj je bil, da rešitve, ki jih je pripravila vladna stran, za kmete niso bile sprejemljive. Sodu pa je izbil dno predlog novele zakona o zaščiti živali, ki je po besedah predsednika sindikata kmetov Antona Medveda do kmetov poniževalen. 

Ministrica Šinko: Dogovor s kmeti je mogoč

Vlada je minuli četrtek predstavnikom kmetov poslala odgovor na njihove zahteve. Ker je gradivo obsežno, so predlagali, da bi se na pogajanjih ponovno sešli po praznikih, je povedala kmetijska ministrica Irena Šinko. V odzivu na protest kmetov je še dejala, da imajo pravico protestirati, in menila, da bi se lahko dogovorili glede zahtev.

»Kmetje imajo pravico protestirati in izraziti svoje nestrinjanje s problemi, ki jih skrbijo in obremenjujejo pri njihovem delu,« je v izjavi za medije ob robu zasedanja kmetijskih ministrov EU v Luxembourgu povedala Šinkova.

Ministrstvo je predstavnikom kmetom poslalo odziv na njihove stavkovne zahteve s predlogi rešitev. Te se nanašajo na območja Nature 2000, trajno travinje, masne bilance, trgovinske sporazume ter na bonitiranje zemljišč.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Območij Nature 2000 trenutno ne morejo zmanjšati, predlagajo pa, da bi se lahko režim na njih letos izvajal prostovoljno. Glede trajnega travinja predlagajo, da bi lahko posamezni kmetje skupaj s predstavniki Zavoda RS za varstvo narave in kmetijske svetovalne službe pregledali ta območja in morda spremenili njihovo rabo, na primer s trajnim nasadom, območja trajnega travinja pa bi se nadomestilo drugje.

Glede priprave njivskih površin za pridelavo zelenjadnic in krompirja je ministrstvo evropsko komisijo neformalno zaprosilo za izjemo, tako da bi lahko bile čez zimo brazde odprte, kar olajša spomladanski začetek pridelave. Pri odstrelu jelenjadi predlagajo, da se v dveletnih načrtih dovoli polovično povečanje dovoljenega odstrela, poleg tega bi se lahko ta izvajal tudi v mraku in zori, pri odstrelu divjih prašičev pa ne bi bilo omejitev.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Sindikat kmetov Slovenije je po besedah ministrice odgovoril, da je gradivo obsežno in ga ne morejo v tako kratkem času proučiti, da bi lahko imeli v ponedeljek sestanek in pogajanja, da pa pričakuje, da jih bo ministrstvo ponovno povabilo na pogajanja po prvomajskih praznikih. »Še vedno menimo, da so pogajanja odprta in da se bomo s kmeti lahko dogovorili glede stavkovnih zahtev,« je poudarila ministrica.

O predlagani noveli zakona o varstvu živali, ki je prav tako razburila predstavnike kmetov, in sicer med drugim zaradi predvidene uvedbe tako imenovanih pooblaščenih svetovalcev, je ministrica povedala, da ti svetovalci v nobenem primeru ne bi hodili, to tudi v predlogu ni predvideno, po dvoriščih ali hlevih kmetov, saj zaradi zdravstvenega varstva živali to ni sprejemljivo. Lahko bi opozarjali oziroma podajali določene pritožbe inšpektorjem, ti pa bi nato ravnali v skladu s svojimi pooblastili, je dodala.