
Neomejen dostop | že od 14,99€
Če bi vsi ljudje na svetu živeli kot prebivalci Slovenije, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi izpolnili svoje potrebe po naravnih virih. Slovenija je letos namreč porabila vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu, že v prvih štirih mesecih. Ekološki dolg se kopiči, obresti se povečujejo, ukrepi pa zamujajo. Zato želi vlada prehod v bolj trajnostno prihodnost pospešiti. A pri načrtovanju in uvajanju ukrepov pozablja na pomembnost komuniciranja. Zadnji primer je iz kmetijstva, na področju katerega so začele veljati nove okoljske zahteve, med njimi omejitve kmetijskih praks na območjih Nature 2000.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji