Univerza bo spremenila diskriminatorne pogoje

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je danes podpisal sklep o dopolnitvi razpisa in podaljšanju roka za vpis v dodiplomske in enovite študijske programe. Dijaki s poklicno maturo in petim predmetom, ki so jim z novimi vpisnimi pogoji zaprli vrata, se bodo zaradi ministrovega sklepa na univerzitetne študijske programe še dve leti lahko vpisovali tako kot doslej. Ravnateljica Gimnazije in veterinarske šole Ljubljana Marjana Mastinšek Šuštar se boji, da je prehodno obdobje prekratko.

Sklep ministra Papiča se nanaša na razpis za študijske programe Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem, medtem ko na Univerzi v Mariboru dveletni prehodni rok za spremenjene vpisne pogoje že velja, so sporočili iz ministrstva za visoko šolstvo. Dodali so, da bosta morali univerzi podaljšati tudi možnost vpisa za en teden, torej do 27. marca 2023.

Tudi zaradi vpisnih pogojev gimnazije iz zveze srednjih šol

Kot so dodatno razložili na ministrstvu za visoko šolstvo, so bili dijaki letos postavljeni v neenakopraven položaj: »Medtem ko se lahko na Univerzo v Mariboru vpisujejo pod enakimi pogoji kot pretekla leta in bodo novi pogoji začeli veljati šele čez dve leti, sta Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem že pri letošnjem vpisu spremenili vpisne pogoje na nekaterih študijskih programih. To je pripeljalo do diskriminacije dijakinj in dijakov, ki so se želeli vpisati na omenjeni univerzi tako v primerjavi s prejšnjimi generacijami kot v primerjavi z vrstnicami in vrstniki, ki se želijo vpisati na Univerzo v Mariboru. Na podlagi sklepa bo omenjena diskriminacija odpravljena.«

Diskriminacija

Spomnimo, da je do zapleta prišlo zaradi različnih razlag 38. člena zakona o visokem šolstvu. Ta določa, kdo lahko šolanje nadaljuje v univerzitetnih študijskih programih. Univerza v Ljubljani je opozorila, da je Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) podaljšanje akreditacije univerze pogojevala s spremembami vpisnih pogojev. Te so zaostrili s klasifikacijo, po kateri je vsak srednješolski program dobil svojo številko, dijaki pa se lahko vpišejo le na študijske programe z isto številko.

Za ene diskriminacija, za druge upoštevanje zakona

Mnogi dijaki so šele ob objavljenem razpisu v začetku februarja ugotovili, da se ne bodo mogli vpisati na želeno fakulteto s poklicno maturo in petim predmetom, kot so pričakovali in kot so se pred njimi vpisovali drugi. Še več, lahko bi se vpisali na ta isti program na mariborski univerzi. Univerza v Ljubljani je tako že ob objavi razpisa pozvala ministrstvo za visoko šolstvo, da ukrepa in odpravi krivično stanje. Včeraj so iz ljubljanske univerze ponovno spomnili: »Čeprav smo od Nakvisa zahtevali, da nam omogoči prehodno obdobje, v katerem bi se uveljavilo novo razumevanje prehodnosti med srednješolskimi in visokošolskimi programi, je Nakvis to zahtevo odločno zavrnil.«

Kratki dve leti

Iz Nakvisa so za Delo danes odgovorili, da Nakvis »nima pristojnosti predlagati prehodnega obdobja za uveljavitev zakonskih določb. V skupnih usklajevanjih z visokošolskimi zavodi smo ugotovili, da je to področje najbolj smiselno urejati v postopkih podaljšanj akreditacij visokošolskih zavodov, kar pa je dejansko pomenilo zamik odločitve za nekaj let (postopki podaljšanj akreditacij so trajali zadnja tri leta).« Posebej so poudarili, da novi vpisni pogoji – ki jih po sklepu ministra še dve leti ne bo – niso težji: »Gre za bolj jasne in definirane z zakonom skladne pogoje. Vpisne pogoje so z zakonom uskladili vsi visokošolski zavodi, ki jim je bila v zadnjih dveh letih podaljšana akreditacija in ponujajo univerzitetne študijske programe.«

Diskriminacija dijakov s poklicno maturo

Ravnateljica Gimnazije in veterinarske šole Ljubljana Marjana Mastinšek Šuštar je zadovoljna: »To je edina prava pot. Vsekakor pričakujemo, da bodo popravili klasifikacijo. V imenu ravnateljev strokovnih srednjih šol lahko rečem, da morajo nas in tudi fakultete vključiti v pripravo sprememb klasifikacije. Do zdaj smo bile srednje šole neupravičeno povsem izključene! Ne vem pa, ali bo dve leti dovolj. Ne le zato, ker ti pogovori zahtevajo čas, ampak tudi zato, ker moramo srednje šole po zakonu bodočim dijakom povedati, kje lahko nadaljujejo šolanje po srednji šoli. Če je prehodno obdobje le dve leti, tega ne moremo vedeti. Lahko rečemo le, da ne vemo. Štiriletno obdobje bi bilo dosti bolj smiselno.« Štiriletno prehodno obdobje, ki bi zajelo eno celotno vpisno generacijo, so Nakvisu predlagali tudi v poslanski skupini Levica.