Nedotakljivi kralj nad nekdanjo ljubico

Nekdanji španski kralj Juan Carlos I., ki je postal sinonim za finančne afere in druge škandale, je odločen oprati svoje ime in si obenem povrniti del izgubljenega premoženja. Potem ko je zaradi blatenja nedavno vložil tožbo proti nekdanjemu predsedniku regionalne vlade v Kantabriji na severu Španije, se je zaradi podobnih vzgibov zdaj odločil sprožiti sodni postopek tudi proti nekdanji ljubimki Corinni Larsen, je poročal časnik El Periódico.

Pravna strategija očeta aktualnega suverena Filipa VI. v primeru nemške podjetnice, s katero sta bila v intimnem odnosu med letoma 2004 in 2012, sledi enaki liniji kot v primeru Revilla. Sedeminosemdesetletni Juan Carlos bo s Corinno Larsen najprej skušal doseči dogovor, s katerim bi se ta oddaljila od vseh obtožb in trditev, ki jih je v zadnjih letih izrekla proti njemu. Če se to ne bo zgodilo, utegne postopek zaostriti, je poročal ABC. Med izjavami, od katerih bi se Corinna Larsen po njegovo morala oddaljiti, je tudi navedba, da je bilo 65 milijonov evrov, ki jih je Juan Carlos prejel s savdskega dvora in jih nakazal na njen bančni račun, darilo. Nekdanji monarh trdi, da ji je denar zaupal zgolj v hrambo in da si ga je po koncu razmerja prisvojila.

Odnos med Juanom Carlosom, ki se je leta 2020 pod težo obtožb o davčnih utajah in lahkoživosti zatekel v Abu Dabi, in 61-letno Corinno Larsen je v slepo ulico zašel leta 2022, ko je ta na Otoku proti zaslužnemu španskemu kralju zaradi domnevnega nadlegovanja, nadzorovanja in ustrahovanja vložila tožbo ter od njega zahtevala 146 milijonov evrov. Trdila je, da je postala žrtev preganjanja, ker kralju ni želela vrniti 65-milijonskega nakazila. Britansko sodišče je oktobra 2023 odločilo, da Juanu Carlosu v Združenem kraljestvu ni mogoče soditi. Po nekaterih navedbah naj bi bila milijonska vsota, ki je postala jabolko spora med nekdanjima ljubimcema, kraljeva provizija, povezana z gradnjo hitre železnice med Medino in Meko, pri kateri je sodeloval konzorcij španskih podjetij.

Davčni apatrid

Nekdanja ljubimka ni edina, ki je v zadnjih dneh dobila poziv na sodišče. Juan Carlos, ki se je sodnim postopkom zaradi svojih finančnih manevrov izognil zaradi zastaranja, nedotakljivosti in naknadne regulacije davčnih obveznosti, se je že pred tem odločiti tožiti Miguela Ángela Revilla. Monarh od dolgoletnega predsednika kantabrijske vlade zahteva odškodnino v višini 50.000 evrov zaradi klevetanja in žaljivih izjav, izrečenih v televizijskih oddajah in drugih medijih. Revilla je Juana Carlosa med drugim označil za »davčnega utajevalca«, »davčnega apatrida« in »koruptivneža«, poleg tega pa je trdil, da je milijonsko nakazilo Corinni Larsen »le vrh ledene gore« finančnih mahinacij. Juan Carlos zahteva javen odmik od teh izjav in zagotavlja, da bo morebitno odškodnino v celoti poklonil Španski karitas.

 Revilla je tožbo označil za nepravično in nesorazmerno in pri tem spomnil, da se je nanj spravil monarh, ki ga je pred lastnimi nečednostmi obvarovala predvsem nedotakljivost, ki jo je užival v času svoje vladavine. Poudaril je, da njegove kritike temeljijo na javno znanih dejstvih. Prav tako ni skrival jeze in razočaranja, saj da je imel nekdanjega suverena zaradi vloge v španski tranziciji za idola, njegovo občudovanje pa so porušile kraljeva koruptivnost in davčne utaje.

Kraljevo nezadovoljstvo

Monarh, ki je bil na čelu Španije slaba štiri desetletja, se je za novo strategijo odločil kljub prigovarjanju svojega najtesnejšega kroga, naj tega ne stori, saj da bi to lahko še poslabšalo njegovo javno podobo in škodilo Filipu VI., ki skuša obnoviti zaupanje državljanov v vrhovno institucijo v državi. Po pisanju barcelonske La Vanguardie je Juan Carlos prepričan, da so številne obtožbe in izjave v političnih in medijskih krogih močno zasenčile njegov zgodovinski prispevek k španski demokratizaciji in druge dosežke. Svojim zaupnikom naj bi izrazil tudi razočaranje, da ga pri tem ni branila ali podprla aktualna kraljeva družina, ki je okoli polemične figure Juana Carlosa vzpostavila požarni zid. Monarhovo nezadovoljstvo pa je še poglobilo dejstvo, da novembrske 50. obletnice prevzema prestola ne bodo praznovali v skladu z njegovimi pričakovanji in navzočnostjo.