Papež vendarle uspel prepričati Goloba

Po tednih prelaganja odločitve je vlada danes na dopisni seji nazadnje dala soglasje k imenovanju Marijana Papeža za generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). S tem je ulovila še zadnji rok, saj bo Papežu jutri potekel peti mandat na čelu druge največje blagajne v državi.

Svet Zpiza je že 27. februarja Papežu prižgal zeleno luč, da bo še štiri leta vodil zavod. Zanj je glasovalo 17 članov, za njegovo protikandidatko, nekdanjo ministrico za delo Anjo Kopač, pa devet, en glas je bil neveljaven. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki Papeža podpira in ga vidi kot jamstvo za uspešno izvedbo pokojninske reforme, je sklep o imenovanju podpisal že pred več tedni, z ministrstva za delo pa so sporočili, da bo »na vlado uvrščen na predlog predsednika vlade«.

To se je nazadnje zgodilo na redni seji v četrtek, vendar so obravnavo točke prekinili. Stališča manjših koalicijskih partneric so že ves čas znana – Levica je za, SD pa proti, a ne le zato, ker so se zavzeli za svojo nekdanjo ministrico, ampak tudi zato, ker menijo, da ustanova potrebuje po 20 letih prevetritev vodenja. Pred odločanjem se je predsednik vlade Robert Golob danes dopoldne želel srečati s Papežem, zakaj, konkretno ni znano, se je pa po sestanku prej deljeno mnenje ministrov Gibanja Svoboda, kjer je bilo nekaj pomislekov o primernosti tega, da skoraj četrt stoletja ni sprememb, poenotilo.

Eden od vzrokov za Meščevo podporo Papežu je tudi naklonjenost generalnega direktorja Zpiza do predloga pokojninske reforme. Poudarja, da jo je treba obravnavati kot celoto, posebej je pohvalil dolga prehodna obdobja, pri čemer bodo za določene skupine zavarovancev ugodne spremembe, kot so višja odmera invalidskih, vdovskih in družinskih pokojnin, začele veljati že leta 2025, manj prijetni posegi, kot sta zvišanje starostnega pogoja in podaljševanje referenčnega obdobja, pa postopno od leta 2028. Izpostavil je še dvig odmernih odstotkov, pri čemer bo v primerjavi s sedanjo ureditvijo posebej na boljšem tista tretjina, ki se upokojuje z najnižjo osnovo.

Razdor v sindikatih

Je pa podpis med socialnimi partnerji usklajenega predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vnesel razdor v sindikalne vrste, konkretneje med člane Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Predstavniki poklicnih gasilcev, kulture, kmetijstva in živilske industrije, državnih organov, gostinstva in turizma ter še nekaj drugih je do besedila, ki gre po njihovem mnenju izrazito v škodo delavcem in upokojencem ter v prid delodajalcem, zelo kritičnih. Posebej razočarani so nad sindikalnimi podpisniki, zlasti predstavnikom ZSSS, ker naj bi podpis dali brez transparentnih usklajevanj sindikatov, ki sestavljajo ZSSS.

Prvi glas skupine nezadovoljnih je David Švarc iz sindikata poklicnega gasilstva, ki je tudi eden od treh kandidatov za naslednika Lidije Jerkič na čelu ZSSS. Predsednica od leta 2017 se namreč, kot je napovedala ob drugi izvolitvi pred tremi leti, s položaja poslavlja pred zaključkom mandata. Na izrednem kongresu 29. maja bosta Švarčeva tekmeca podpredsednik sindikata kovinske in elektroindustrije Dušan Kaplan ter izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko. Poznavalci trenja v največji sindikalni centrali vidijo tudi v kontekstu volilne tekme.