Ostri odzivi na predlog poslanke Gibanja Svoboda

Iztekel se je rok, do katerega je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pristojne organizacije oziroma institucije pozvala, naj državnemu zboru pošljejo svoje mnenje o predlogu zakona o poslancih svoje strankarske kolegice Janje Sluga, s katerim bi manjšinskima poslancema omogočili tudi opravljanje funkcij v samoupravnih narodnih skupnostih. Pričakovano so odzivi kritični. Kaj bo storila – bo po parlamentarnih počitnicah vseeno sledila obravnava?

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je prav zaradi takšnega kopičenja funkcij v preteklosti že imela pod drobnogledom oba manjšinska poslanca Ferenca Horvátha in Feliceja Žižo, vseskozi zagovarja stališče, da kopičenje funkcij praviloma ni v javnem interesu. Je konkretni primer vendarle drugačen, saj gre za manjšini, ki imata poseben status zagotovljen z ustavo in na kar poslanka Gibanja Svoboda opominja v svojem predlogu?

KPK odgovarja, da se z njenim predlogom – pobudo sta sicer dala manjšinska poslanca – ne strinjajo, ker bi se s tem vzpostavila nova tveganja za nastanek nasprotja interesov ter ker predlog zakona in njegova obrazložitev ne utemeljujeta jasno in objektivno, kako se s posebno obravnavo položaja poslancev narodnostnih skupnosti v primerjavi z drugimi zasleduje javni interes. Njima bi namreč določili manjši obseg nezdružljivih funkcij.

»V svoji obrazložitvi se predlagatelji opirajo na prakso glede nezdružljivosti poslanske funkcije v Franciji, Nemčiji in Belgiji, ne pa glede nezdružljivosti poslancev ustavno priznanih manjšin v teh državah,« je zmotilo še KPK, v kateri izpostavljajo, da bi bilo primerljivo pogledati ureditev na Madžarskem, kjer poslanec po pridobitvi mandata ne more biti več član organa lokalne (manjšinske) samouprave.

Dodatni vzrok, zakaj v KPK menijo, da ti dve funkciji ne bi smeli biti združljivi, je statut Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki v svojem 24. členu navaja, da je ena najpomembnejših nalog njenega predsednika tudi sodelovanje s poslancem madžarske narodnosti v državnem zboru. To implicira, da obe funkciji opravljata različni osebi in da združevanje funkcij tudi po statutu ni dopustno, saj bi ena oseba lahko obvladovala politično delovanje celotne narodne skupnosti.

In podobno sporoča tudi Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, ki jo je vprašanje (ne)združljivosti zaposlovalo skoraj celoten prejšnji mandat, ko je njen dolgoletni predsednik Horváth leta 2018 postal tudi poslanec. Za zdaj to ni več, saj ni bil več izvoljen v svet. Njegov primer oziroma več njih pa zaradi nedodelane zakonodaje epilog dobivajo po sodni poti.

Dušan Orban, sedanji predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, je v dopisu poslancem pojasnil, da so naloge samoupravne narodne skupnosti bolj primerljive z občinskimi, narava predsednika sveta je torej še najbolj primerljiva z delom župana. Ta pa, kot je znano, ni združljiva z delom poslanca. Lahko pa so poslanci člani občinskega sveta in v tej smeri bi morala po prepričanju Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti iti tudi ureditev, ki po njihovem mnenju že velja. Torej, da je poslanec – ne le narodne skupnosti – lahko član sveta občinske samoupravne narodne skupnosti in samoupravnih narodnih skupnosti, ne sme pa upravljati funkcije predsednika ali podpredsednika občinske samoupravne narodne skupnosti in samoupravnih narodnih skupnosti, v katere se te povezujejo.

Predlog Janje Sluga, sicer tudi predsednice mandatno-volilne komisije, ki je zadolžena za ta vprašanja, je dobil podporo Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti. Bo to zanjo dovolj ali bo glede na ostre odzive odstopila od predloga, za katerega se le ugiba, ali predstavlja vezano trgovino za podporo čemu drugemu. »Pripombe vseh deležnikov bom proučila in se potem odločila,« pravi poslanka Gibanja Svoboda, ki je s predlogom še pred vložitvijo tudi »seznanila« svojo poslansko skupino, a ta se do predloga – tako kot večina drugih – še ne bi opredelila. Nasprotovanje so do zdaj napovedali le v Levici.

Dva stolčka in pravnomočna sodba