Zaradi espeja sodnika sprememba zakonodaje

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaradi neporočanja o svojem statusu samostojnega podjetnika uvedla prekrškovni postopek zoper ustavnega sodnika Klemna Jakliča. Grozi mu globa od 400 do 1200 evrov, ima pa tudi pravico do zagovora. Tam bo verjetno vztrajal, da ni kršil nobenega zakona, uvedbo prekrškovnega postopka pa vidi kot posledico javno izraženih pritiskov visokih političnih funkcionarjev, naj se na vsak način najde kakšno kršitev.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ga je namreč pozvala k odstopu. Tega je Jaklič seveda zavrnil oziroma ga ni želel komentirati, med institucijami pa se je razvnela razprava, kdo je pristojen za presojanje nezdružljivosti in ukrepanje.

»Zakon o ustavnem sodišču ureja specialno ureditev glede prepovedi članstva, saj v tretji alineji prvega odstavka 16. člena izrecno prepoveduje članstvo ustavnih sodnikov v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, zavodov in zadrug. Ne ureja pa izrecno članstva v organih vodenja in nadzora »drugih oseb javnega in zasebnega prava«, med katere po razlagi KPK glede 27. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sodi tudi prepoved članstva v obliki samostojnega podjetnika, kar pomeni, da ima KPK določeno pristojnost ocenjevanja tudi glede delovanja v obliki samostojnega podjetnika,« so nam na ministrstvu za pravosodje pojasnili svoje nezavezujoče tolmačenje pristojnosti in vprašanj, ki jih je KPK poslalo ministrstvu.

Zakon o ustavnem sodišču, ki sicer velja od leta 1994, pa ne ureja izrecno pristojnega organa in postopka za ugotavljanje kršitve prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti in ugotavljanja prenehanja funkcije ustavnega sodnika, še ugotavljajo na ministrstvu za pravosodje in pomenljivo dodajajo, da morda tudi na podlagi pričakovanja, da bodo ustavni sodniki skladno z visoko integriteto, ki pritiče funkciji, sami ustrezno ravnali, da do kršitve in uveljavljanja sankcije ne bi prišlo.

Ker je ureditev tako pomanjkljiva, da je ni mogoče uporabiti v praksi, nameravajo na ministrstvu za pravosodje predlagati ustrezne spremembe glede procesne ureditve in predpisane sankcije v primeru kršitev. Neuradno se obeta zaostritev.

Matej Accetto: Težko boste našli ustavnega sodnika, ki bi privolil, da bi ga označili za našega ali njihovega

Ne glede na zgornjo ugotovitev v zvezi s pomanjkljivostjo ureditve ocenjujejo, da je s smiselno razlago 29. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije mogoče dobiti podlago za to, da KPK lahko ugotavlja kršitev nezdružljivosti funkcije tudi za ustavne sodnike in druge funkcionarje ob upoštevanju področnih materialnih določb. Pri čemer pa KPK nima pristojnosti glede uveljavljanja sankcije.

»Komisija bo odgovor proučila in se nanj odzvala v prihodnjih dneh,« so sporočili s KPK, kjer so do zdaj kot omenjeno sprožili le prekrškovni postopek zaradi neporočanja, pa še to le o zaprtju espeja. Ker je od odprtja njegovega espeja leta 2017 minilo že več kot dve leti, uvedba postopka v tem primeru sicer ni bila dopustna – postopek se lahko uvede, če od dejanja ni minilo več kot dve leti.

Postopek predhodnega preizkusa, ki se izvaja pred morebitno uvedbo postopka, pa KPK vodi še na področju premoženjskega stanja.