KPK bo lahko nadaljevala postopek proti Golobu

Iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so nam potrdili, da so dobili zeleno luč specializiranega državnega tožilstva – predkazenski postopek ima namreč prednost –, da predsedniku vlade Robertu Golobu lahko omogočijo vpogled v spis zadeve, posledično pa bodo v kratkem vnovič lahko nadaljevali preiskavo zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu za notranje zadeve.

Dodaten vzrok, da postopka niso nadaljevali že takoj, ko so pred dobrima dvema tednoma dobili obvestilo, je tudi pritožba premierovega pooblaščenca na vrhovno sodišče, kjer izpodbija odločitev upravnega sodišča. To je zavrglo tožbo proti odločitvi KPK, ki je zavrnila zahtevo Goloba oziroma njegovega odvetnika Stojana Zdolška za izločitev namestnika komisije Simona Savskega zaradi kritičnih komentarjev na družbenih omrežjih.

To bi pomenilo blokado postopka, saj se je kot nekdanji sodelavec že izločil predsednik Robert Šumi, drugi namestnik, David Lapornik, pa o zadevi ne more odločati sam. »O tožbi po naših informacijah sodišče še ni odločilo. Bo pa ta razlog postal brezpredmeten, ko bo namestniku Savskemu prenehal mandat,« so še odgovorili iz KPK. To se bo zgodilo že konec mesec, nato ga bo na tej funkciji nadomestila Martina Divjak, doslej vodja zagovorništva in namestnica direktorja CNVOS.

Tako se je predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je tako kot Šumi izrazila pričakovanje, da Golob odstopi, če bo spoznan za krivega kršenja integritete, odločila na začetku meseca po pogovoru z izbirno komisijo in po opravljenih razgovorih s kandidati. Neuradno je bila sicer edina izmed peterice kandidatov, ki je dobila zeleno luč omenjene komisije.

Kaj pa tožilstvo ...

Kaj pa ugotovitve specializiranega državnega tožilstva? Odgovora, kako daleč je predkazenski postopek, ki so ga sprožili na podlagi ovadbe nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, danes nismo dobili.

So pa s posebnega oddelka specializiranega državnega tožilstva, ki deluje kot samostojna notranja organizacijska enota s posebnim položajem in je pristojen za uradne osebe, zaposlene v policiji, sporočili, da so končali preiskavo v dveh zadevah o domnevnih političnih pritiskih in kadrovanju ter ugotovili, da očitki nimajo elementov kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Kot so nam potrdili, se torej njihove ugotovitve niso neposredno nanašale na Goloba. 

Kot je znano, sta Bobnarjeva in takratni v. d. generalnega direktorja Boštjan Lindav svoje kritike glede političnih pritiskov – o njih sta pričala ob svojem odhodu in nato še lani pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki ju je povabila kot priči – usmerila predvsem zoper Goloba in njegove najožje sodelavce, ki so jima prenašali zahteve – vključno z nekdanjo generalno sekretarko Gibanja Svoboda Vesno Vuković in neformalnim svetovalcem za varnost predsednika vlade Milošem Njegoslavom Milovićem, ki je moral po naših informacijah maja v zapor zaradi vpletenosti v fiktivni posel.

... in preiskovalna komisija

A medtem ko bo moral Golob odgovarjati na vprašanja specializiranega državnega tožilstva in zdaj tudi KPK, se zdi vse bolj verjetno, da mu tega ne bo treba početi v državnem zboru, saj je novi predsednik komisije in član njegove stranke Aleš Rezar – najprej jo je vodil Miha Lamut – že uskladil datum zaslišanja z njegovim kabinetom, vendar ga nato »samoiniciativno« odpovedal, saj bi se po njegovem mnenju morali bolj osredotočiti na domnevne zlorabe SDS na uradu za preprečevanje pranja denarja v prejšnjem mandatu.

Golob na vprašanja o tem, kdaj bo pričal pred preiskovalno komisijo, sicer vselej zatrjuje, da ko bo povabljen. Ni se na primer odzval na vabilo predsednika komisije za nadzor obveščevalnih služb Janeza Žaklja, poslanca NSi, da bi razčistili »več razhajanj in dvomov« o premierovem vplivu na aretacijo domnevnih ruskih vohunov, o čemer sta pričala Bobnarjeva in Lindav.