Odsev razklane politike v javnem mnenju

Predsednik vlade je na opozicijo znova naslovil vabilo k sodelovanju pri premagovanju epidemije in njenih gospodarskih posledic, odgovor na ponujeno roko je bil negativen. So ravnali prav? Mnenje je deljeno, glede na javnomnenjsko poizvedbo, ki jo je za Delo opravil inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana, pa polovica respondentov ocenjuje, da bi epidemijo in njene posledice s sodelovanjem lažje premagali.

Zanimala nas je tudi ocena, kdo bi imel več od sodelovanja – prvak SDS Janez Janša namreč rad spomni na leto 2006, v katerem je Borut Pahor v vlogi predsednika SD dosegel soglasje, da njegova stranka s tedanjo drugo Janševo vlado sodeluje v partnerstvu za razvoj. S tem je bila SD nagrajena s prvo in doslej edino zmago na volitvah, po katerih je s Pahorjem na čelu tudi vodila vlado. K sodelovanju in premagovanju razkola v politiki Pahor v vlogi predsednika države poziva tudi zdaj. Tretjina vprašanih v anketi se z njim strinja in ocenjuje, da bi s sodelovanjem pridobila tako vlada kot tudi opozicija, medtem ko 29 odstotkov respondentov meni, da bi s sodelovanjem pridobila le vlada.

V pripravah na srečanje vseh parlamentarnih strank pri predsedniku republike – LMŠ in Levica sta srečanje z očitki o Pahorjevi nekritičnosti do te vlade zavrnili – se je predsednik v minulih dneh sestal s prvaki SNS, SD, SAB in včeraj tudi SDS, pri čemer naj bi v ospredje prihajale prav teme, ki jih je izpostavil že sam: torej osredotočanje države na epidemijo, okrevanje in predsedovanje EU.

Srečanje, ki bo tudi po dogovoru s prvakom Desusa Karlom Erjavcem potekalo po glasovanju o konstruktivni nezaupnici Janševi vladi, naj bi se zgodilo predvidoma čez dva tedna in takrat naj bi vodje parlamentarnih strank izmenjali stališča glede najbolj strateških usmeritev do rednih ali predčasnih volitev.
 

Horvat: Smo na točki vrelišča

Da dialoga med obema političnima poloma v tem politično naelektrenem času praktično ni, zaznavajo tudi anketirani. Kar 86 odstotkov vprašanih ocenjuje, da je sodelovanje med koalicijskimi in opozicijskimi strankami slabo oziroma zelo slabo. Politika je bila sicer sposobna nekaj ad hoc sodelovanj v poslanskih vrstah, a to so bile izjeme – na primer zaostrovanje pogojev za varstvo predšolskih otrok ali izboljševanje položaja invalidov na zaposlitveni rehabilitaciji – oziroma je šlo za odzive na poteze vlade Janeza Janše ali SDS, ki so razburile tudi koalicijske partnerje: torej začasna ustavitev financiranja STA ali slovenski odgovori svetu Evrope na prijave o pritiskih na medije.

»Prišli smo do točke, do vrelišča, kjer po naši oceni Slovenija še ni bila. Zato je naša poslanska naloga, da si postavimo ogledalo in poskušamo najti konsenz. Želimo si, da bi to bil proces, saj se zavedamo, da ni mogoče z eno samo sejo, z nekajurno razpravo, stvari postaviti na pravo mesto,« je včeraj k ustavitvi izključevanja, sovražnosti in napadov pozval Jožef Horvat, vodja poslanske skupine NSi, kjer so zato skupaj z SDS, SMC in SNS predlagali skupni seji parlamentarnih odborov za notranje zadeve in pravosodje. V opoziciji pa so odgovorili, da bi predstavniki koalicije čas, ki ga namenjajo tej seji, morali namenili za to, da bi postavili ogledalo sami sebi. V LMŠ, SD in Levici so mnenja, da so v koaliciji kar nekaj časa sami spodbujali nestrpnost, zdaj pa le preusmerjajo pozornosti od dejanskih problemov in koalicijskih afer.