Prvak NSi
Matej Tonin je na nedavnem koalicijskem vrhu predlagal vzpostavitev standardov o »kulturni razpravi v državnem zboru«. Tiste, ki gredo čez mejo, v evropskem parlamentu tudi finančno kaznujejo, nekaj podobnega bi potrebovali tudi v Sloveniji, meni. Lani so sicer v državnem zboru sprejeli etični kodeks, ki ostaja mrtva črka na papirju, nasprotovali so mu v SNS, Levica pa se je pri glasovanju vzdržala.
Predlog je nastal po tem, ko je premier
Janez Janša predsedniku državnega zbora
Igorju Zorčiču očital neprimerno raven parlamentarne razprave, ki da jo dopušča; ta pa mu je vrnil s pripombo o (neprimernih) objavah na twitterju. »Predlog, ki ga navajate, je bil omenjen na zadnjem vrhu koalicije na Brdu, a že prej je bilo nekaj podobnih pobud o tem, kako pomiriti občasno razgrete strasti pri parlamentarnih razpravah. Podpiram vsako prizadevanje, ki je usmerjeno k zagotavljanju demokratičnega in spoštljivega vzdušja v državnem zboru, je pa dejstvo, da o pravilih obnašanja odločamo vsi poslanci in da lahko najbolj prepričljivo prispevamo h kulturi dialoga z lastnim primerom,« komentira Zorčič.
Vseskozi sem trdil, da poslanski kodeks ne bo izboljšal stanja. Volivci so tisti, ki presojajo pravilnost komunikacije poslancev, finančno kaznovanje pa je bedarija prve vrste, je prepričan Zmago Jelinčič, predsednik SNS. FOTO: Arhiv Dela
Svoboda govora ima meje
V evropskem parlamentu sta kultura in strpnost pogovorov in razprav višja kot v državnem zboru, ocenjuje predsednica SD in dolgoletna evropska poslanka
Tanja Fajon.
»Res je, da se je predvsem po volitvah 2014, ko se je občutno povečalo število poslancev, ki so prišli iz evroskeptičnih in desničarskih skrajnih strank, povišalo tudi število kršitev poslovnika zaradi neprimerne in nedopustne retorike,« dodaja. Zato so leta 2017 povišali kazni za klevetanje, rasistične, ksenofobne in druge neprimerne izjave ter uvedli, denimo, tudi prepoved predstavljanja evropskega parlamenta.
Od leta 2009, ko je Fajonova nastopila svoj prvi mandat, je bilo kaznovanih kar nekaj poslancev, najbolj razvpit pa je gotovo Poljak
Janusz Korwin-Mikke. »Kaznovan je bil večkrat, najostreje marca 2017 zaradi žaljenja žensk, ko mu je predsednik za 30 dni odvzel dnevnice, deset dni se ni smel udeleževati parlamentarnih dejavnosti in leto dni ni smel zastopati parlamenta. To je bila doslej najvišja kazen,« povzema Fajonova.
Prav in nujno je, ocenjuje, da neprimerno kulturo vedenja in izražanja zatremo takoj, če je treba, tudi s finančno kaznijo. Žal je to včasih edino, kar ljudje razumemo. Zdi se ji smiselno, da bi tudi poslovnik državnega zbora dopolnili z ostrejšimi ukrepi, saj morajo izvoljeni predstavniki ljudstva razumeti, da ima svoboda govora svoje meje.
Poslanec Miha Kordiš, Levica FOTO: Jure Eržen
Minister Matej Tonin, član vlade, ki odkrito sodeluje s kriminalnimi združbami, je, pomenljivo, po moji polemiki o enem od takih primerov, Roku Snežiču, dejal, da so nekatere “opozicijske razprave dobesedno grožnja za demokracijo”. Po novem bi nam za vladi neljuba opozorila izstavil kar položnice - kakor jih vlada že izstavlja svojim nasprotnikom zunaj parlamenta. A ravno v tem se vidi, kdo je grožnja za demokracijo: tisti, ki hočejo vladati brez opozicije. Če bi lahko, bi nas verjetno kar zaprli.
Miha Kordiš, Levica
Povod za morebitno zaostrovanje je sicer nedavni besedni spopad med poslancem Levice Miho Kordišem in premierom Janezom Janšo, ki naj bi na Brdu še napovedal, da bo ob morebitni reprizi zapustil dvorano državnega zbora.
Kordiš je, spomnimo, minuli mesec v okviru poslanskih vprašanj očital sodelovanje s kriminalnimi združbami, Janša pa mu je odvrnil, da se bo kot »začasni zdravstveni minister pozanimal pri pristojnih institucijah, kako pomagati takim, ki trosijo takšne nebuloze«. Kordiš je nadaljeval, da se pod stranko SDS odvija nelegalna in legalizirana korupcija, Janša pa je sklenil s komentarjem, da »lahko doda samo to, da gre očitno za urgentni primer in da bo preveril, ali ima v svoji kliniki v Avstraliji še kaj prostora na oddelku«. V krogu svojih podpornikov je premier deležen aplavza, poslanci Levice pa so dvorano protestno zapustili. To ni bil ne prvi in tudi ne zadnji »incident« v okviru parlamentarne razprave.
Kazni evropskega parlamenta
Poslovnik evropskega parlamenta predvideva finančno kazen v višini izgube pravice do dnevnice za obdobje od dveh do trideset dni. Mikke je bil kaznovan tudi že v preteklosti – zaradi rasističnih komentarjev in spornih izjav o holokavstu je dobil 3060 evrov kazni in desetdnevno prepoved opravljanja parlamentarnih dejavnosti, enako zaradi žaljivih komentarjev o beguncih in še enkrat zaradi nacističnega pozdravljanja v plenarni dvorani. Leta 2010 je bil zaradi žalitve predsednika evropskega sveta Van Rompuya kaznovan poslanec britanske evroskeptične stranke UKIP Nigel Farage. Za deset dni so mu bile odvzete dnevnice. Finančno je bil leta 2010 kaznovan še en predstavnik UKIP Godfrey Bloom. Zaradi nacističnega slogana so mu bile odvzete dnevnice za sedem dni. Desetdnevni odvzem dnevnic je dobil tudi grški predstavnik skrajno desne stranke Hrisi Avgi (Zlata zora).
Kaj so izjavljali evropski poslanci:Mikke: »Ženske bi morale zaslužiti manj od moških, ker so šibkejše, manjše in manj inteligentne.«
Mikke: begunce je označil z »iztrebki«.
Farrage je Van Rompuya označil kot: »oseba s karizmo mokre cunje in videzom nižjega bančnega uradnika«.
Bloom je govoru predsednika parlamenta komentiral z »en narod, ena država, en vodja«.
Avgi je Turke označil kot «neumni, umazani barbari«.
Komentarji