Odloki o uporabi zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih neustavni

Ustavno sodišče je ugotovilo, da so bili vladni odloki iz leta 2020, ki so zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije covida-19 v zaprtih javnih prostorih zapovedovali uporabo zaščitne maske in razkuževanje rok, v neskladju z ustavo. Po presoji ustavnega sodišča je namreč vlada omenjene ukrepe uvedla brez zakonske podlage.

Po presoji ustavnega sodišča so določbe izpodbijanih odlokov posegale v splošno svobodo ravnanja, ki jo zagotavlja ustava. Vlada pa bi omenjene ukrepe smela uvesti le, če bi imela za to dovolj natančno vsebinsko podlago v zakonu, so danes zapisali v sporočilu za javnost.

Prepoved shodov v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti proučilo določbe zakonov, na katere so se sklicevali izpodbijani odloki, pa tudi druge določbe zakona o nalezljivih boleznih. Pri tem je sodišče ugotovilo, da vlada v zakonu o nalezljivih boleznih ni imela podlage za uvedbo ukrepa obvezne uporabe zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela ter za razkuževanje rok v zaprtih javnih prostorih.

Ustavno sodišče je sicer pritrdilo vladi, da ima v primeru pojava nalezljive bolezni po ustavi dolžnost ustrezno zavarovati zdravje in življenje ljudi, če je to potrebno, tudi tako, da sorazmerno poseže v druge človekove pravice in temeljne svoboščine.

Obvezno razkuževanje rok ni bilo v skladu z zakonodajo. FOTO: Jure Eržen/Delo

Vendar to ne pomeni, da sme vlada take posege predpisovati brez podlage v zakonu, so poudarili. »Ustavna dolžnost državne oblasti namreč ni samo, da zavaruje zdravje in življenje ljudi, temveč tudi, da to stori na način, ki spoštuje načelo demokratičnosti, načela pravne države in načelo delitve oblasti,« so zapisali.

Omejitev gibanja na občine in prepoved zbiranja v neskladju z ustavo

Odloki so sicer med postopkom za presojo ustavnosti prenehali veljati, zato jih ustavno sodišče ni moglo razveljaviti, ugotovilo je le njihovo neskladje z ustavo in odločilo, da ima ta ugotovitev učinek razveljavitve. Presojo pa je kljub temu opravilo tudi zato, ker je ocenilo, da se »v zadevi odpira posebej pomembno precedenčno ustavnopravno vprašanje sistemske narave, ki bi v primeru poslabšanja epidemičnih razmer utegnilo biti ponovno aktualno,« so še zapisali.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s šestimi glasovi za in tremi proti. Proti so glasovali ustavni sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. Ustavna sodnika Rajko Knez in Katja Šugman Stubbs sta ob tem podala še pritrdilni ločeni mnenji, Šorli pa odklonilo ločeno mnenje, v katerem je med drugim ocenil, da bi z ustavno skladno razlago zakona o nalezljivih boleznih lahko presodili, da so izpodbijani ukrepi imeli zakonsko podlago.