Odgovornost upravnih enot pri prijavi tujcev

Lastniki stanovanj v laškem bloku, ki so po naključju izvedeli, da imajo v svojih stanovanjih prijavljenih več tujcev, so se sinoči sestali z odvetnikom Borutom Sokličem. Ta pravi, da za zdaj lahko le zahtevajo, da tujce iz njihovih stanovanj izbrišejo. Ta postopek bo trajal vsaj dva meseca. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) odgovarja, da število fiktivnih prijav pada.

Spomnimo, da je tujce v primeru Laščana, ki se je obrnil na nas, v njegovo stanovanje prijavila pooblaščena 24-letna Mariborčanka T. D. B. Na Upravno enoto Laško je prinesla Laščanovo izjavo, da dovoljuje, da se pod njegovo streho začasno prijavi pet državljanov Bosne in Hercegovine, stalno pa eden. Na izjavi je bil Laščan podpisan, a podpis ni bil njegov.

Po naključju izvedeli, da imajo v stanovanjih prijavljenih več tujcev

Na MNZ pojasnjujejo, da uslužbenka UE Laško ne sme primerjati podpisa na soglasju s podpisom, ki ga imajo shranjenega v evidencah, ko so Laščanu izdali osebno izkaznico: »Z vidika varstva osebnih podatkov bi bila uporaba podpisov v druge namene nedopustna. Hkrati za podpise velja, da niso vedno enaki, uradne osebe na upravnih enotah pa nimajo ustreznega forenzičnega znanja, na podlagi katerega bi lahko presojale, ali je podpis res ustrezen ali ne, saj je ponaredek lahko dober približek originala.« V tem konkretnem primeru Laščana je sicer povsem jasno, da podpisa nista enaka.

Vendarle pa tudi MNZ opozarja, da lahko UE uvede postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča: »Če UE dvomi o verodostojnosti podpisa, lahko skladno z določbami zakona, ki ureja upravni postopek, zahteva dopolnitev vloge za prijavo prebivališča, v smislu ugotavljanja pristnosti in avtentičnosti podpisa.« Tako kot so že odgovorili stanovalcem, so tudi na vprašanje Dela, zakaj ne zahtevajo fizične prisotnosti lastnika ali overjenega podpisa, odgovorili, da bi »obremenjevanje vseh lastnikov in tudi vseh posameznikov, ki prijavljajo prebivališče, zaradi posameznih fiktivnih prijav predstavljalo nesorazmeren ukrep«.

Fizična prisotnost bi bila za lastnika obremenitev, menijo na ministrstvu

Manj fiktivnih prijav

Vsak lastnik lahko upravni enoti sporoči izrecno prepoved prijave posameznikov na svoji nepremičnini brez njegove prisotnosti. Zakaj je treba dati posebno izjavo in to ni samoumevno, pa MNZ odgovarja: »To ni obveznost, saj je pri prijavi prebivališča več vzvodov, ki preprečujejo fiktivne prijave in ki jih lahko uradna oseba na upravni enoti tudi zazna (na primer prijave večjega števila posameznikov na isti naslov, po eni in isti pooblaščeni osebi).« Ti vzvodi so v Laškem očitno odpovedali.

MNZ je že januarja 2023 in ponovno pred nekaj dnevi upravnim enotam poslal usmeritev, da lastnike stanovanj, kadar jih ni pri prijavi prebivališča, obvestijo o izvedenih prijavah na njihov naslov. Na MNZ opažajo, da je poskusov fiktivnih prijav po sprejetju novele zakona o prijavi prebivališča junija 2021 manj: »Merljiv kriterij je upad števila skrajšanih upravnih postopkov, kar nakazuje, da se vedno manj posameznikov poskuša prijaviti na naslove, kjer prebivanje ni mogoče.«

Infografika Delo

Manjša se tudi število uvedenih postopkov ugotavljanja in preverjanja prebivališča, ali torej oseba res prebiva na naslovu, ki ga je navedla, oziroma ali je bila prijava resnična. Do 22. avgusta letos je bilo največ postopkov ugotavljanja prebivališča uvedenih na UE Ljubljana, in sicer 695. Sledijo UE Maribor (513), UE Ptuj (239), UE Celje (226), UE Kranj (189) in UE Domžale (110).

Prijava ni sama sebi namen

Odvetnik Borut Soklič pravi, da stanovalci zdaj upravičeno pričakujejo, da policija zadevo preišče in ugotovi, kdo je vpleten: »Pooblaščenec, vsi prijavitelji in tudi upravna enota. Policija mora ugotoviti, ali so odločbo izdali, čeprav so vedeli, da oseba ne izpolnjuje pogojev za prijavo prebivališča. Tudi če niso vedeli, pa gre pri tolikšnem številu prijav za situacijo, ki terja povečano previdnost. Upravni organ ima namreč dolžnost skrbeti za zakonitost postopka, v katerem sme in mora delovati po uradni dolžnosti, ne le na podlagi prijave.«

Tujci od danes lažje do dela pri nas

Kot še poudarja Soklič, je obvestilo lastnikom, da se jim je nekdo prijavil v stanovanje, premalo, tudi če bi bilo obvezno: »S tem bi lastnike zgolj seznanili z gotovim dejstvom. Treba je namreč vedeti, da prijava prebivališča ni sama sebi namen. To je, denimo, pogoj za pridobitev državljanstva. Pri tako pomembni stvari, to velja zlasti za tujce, bi morali zahtevati fizično prisotnost ali vsaj overjen podpis lastnika. Saj se to da narediti na upravni enoti za tri evre.«

Na vprašanje, katere pravice izhajajo iz prijavljenega prebivališča, MNZ odgovarja, da tega seznama ne vodijo, da pa je ena od teh pravic tudi volilna.