Slovenija ostaja priselitvena destinacija

Najnovejši podatki o selitvenih gibanjih pri nas kažejo, da se je lani k nam priselilo največ prebivalcev BiH, največ naših ljudi pa se je odselilo v Avstrijo, so znova potrdili statistiko zadnjih nekaj desetletij, po kateri naša država privlači delovno silo zlasti iz držav nekdanje Jugoslavije, slovenske državljane pa vleče v Avstrijo in Nemčijo.

Selitveno gibanje v Sloveniji. INFOGRAFIKA: Delo

Po podatkih statističnega urada (Surs) se je lani k nam priselilo skoraj 34.000 prebivalcev, odselilo pa nekaj manj kot 22.500. Priselitev je bilo v primerjavi z letom 2022 manj za 5, odselitev pa več za 7 odstotkov. Selitveni prirast je tako nižji za dobro petino; priselilo se je dobrih 11.500 prebivalcev več, kot se jih je odselilo. Do leta 1993 se je število prebivalcev pri nas povečalo predvsem zaradi pozitivnega naravnega prirasta, medtem ko v zadnjih letih narašča zaradi selitvenega prirasta s tujino.

Kot ugotavlja Surs, je bil selitveni prirast negativen pri državljanih Slovenije. Za selitev k nam se jih je odločilo nekaj več kot 4000, odšlo jih je dobrih 5600.

Zaradi tega lani že 25. leto zapored zaznavamo pozitiven selitveni prirast tujih državljanov: k nam se jih je priselilo 13.124 več, kot se jih je odselilo. Med priseljenimi je bilo največ državljanov Bosne in Hercegovine (BiH), priselilo se jih je 6000 več, kot jih je našo državo zapustilo.

Slovenci pod evropskim povprečjem

Kot je v Umarjevi analizi Projekcije Europop 2023 in demografska slika Slovenije navedla Barbara Bratuž Ferk, je selitveni prirast v obdobju 1995–2022 v povprečju na leto znašal 5470 ljudi, odvisno od gospodarskih ciklov in povpraševanja po delavcih. V povprečju se je letno, kot je navedla, k nam priselila 17.101 oseba, odselilo pa 11.631, slovenskih državljanov je bilo v povprečju na leto med priseljenimi 2628, med odseljenimi pa 4342. Selitveni prirast državljanov je od leta 2000 negativen. Največ neto odselitev državljanov je bilo v obdobju 2012–2017, v povprečju 8575 na leto. V zadnjih 25 letih so bili med selivci večinoma moški, v povprečju starejši od 30 let, ki iščejo zaposlitev. Povprečna starost priseljenih tujcev k nam je bila okoli 32,8 leta, odseljenih pa 35,3 leta, je navedeno v študiji, odseljeni Slovenci so bili v povprečju stari 35,7 leta; vračali so se dobri dve leti starejši (37,9 leta).

»V absolutnem smislu je bil, pričakovano, največji neto selitveni prirast ljudi s srednješolsko izobrazbo, sledijo tisti z osnovnošolsko izobrazbo, le malenkost pozitiven je bil neto selitveni prirast terciarno izobraženih,« je zapisala Barbara Bratuž Ferk. Sicer pa je bil neto selitveni prirast na tisoč prebivalcev Slovenije po podatkih Eurostata v obdobju 1991–2021 nekoliko manjši od povprečja sedemindvajseterice držav EU: znašal je 1,8, evropsko povprečje je bilo 2, najmanjši selitveni prirast (1,4) je imela Grčija, največji (12,8) Luksemburg, po negativnem prirastu (–6,5 in –6,2) pa izrazito prednjačita Latvija in Litva.

Največ Slovencev se vrača iz Nemčije

Največ Slovencev, ki so se lani vrnili v domovino, je po podatkih Sursa dotlej bivalo v Nemčiji in Avstriji – kar 20 oziroma 18 odstotkov; sledijo Hrvaška, Švica in Italija. Med priseljenimi tujci je bilo kar 40 odstotkov državljanov BiH, sledijo tujci, ki so imeli do takrat prebivališče na Kosovu, v Srbiji, Severni Makedoniji in Ukrajini. Leta 2022 so največji selitveni prirast na ravni občin na tisoč prebivalcev zaznali v Osilnici, največ odseljenih na tisoč občanov pa v Kranjski Gori, pri čemer, kot opozarja Surs, gre za skupni selitveni prirast med občinami in s tujino.

Pogled na Osilnico. FOTO: Simona Fajfar

Leta 2022 je bil skupni selitveni prirast negativen v 56 občinah, kar Surs v večini pripisuje negativnemu selitvenemu prirastu med občinami. To pomeni, da se je iz teh občin več prebivalcev odselilo, kot se jih je priselilo. Med temi občinami je po številu odseljenih na tisoč prebivalcev najbolj izstopala občina Kranjska Gora. Notranje selitve leta 2022 so bile večinoma povezane z ukrepi zaradi covida-19.

Skupni selitveni prirast je bil leta 2022 pozitiven v 155 od 212 občin; to pomeni, da se je v te občine več prebivalcev priselilo, kot se jih je odselilo. Največji pozitivni skupni selitveni prirast je imela Osilnica.

Naši v Avstrijo, tujci v BiH

Petina državljanov Slovenije, ki se je leta 2023 odselila, se je odločila za Avstrijo, za največ preostalih so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (18 odstotkov), Hrvaška in Švica. Od tujcev, ki so zapustili našo državo, se je vsak tretji vrnil v BiH, 15 odstotkov se jih je vrnilo na Kosovo, vsak deseti pa v Srbijo.