Po naključju izvedeli, da imajo v stanovanjih prijavljenih več tujcev

»Soseda me je opozorila, da je nekdo z avtom s srbskimi registrskimi tablicami spraševal, kdo živi v mojem stanovanju. Vprašala me je, ali imam še koga prijavljenega. V Laškem živim že več kot 50 let in v stanovanju živim sam. Njeno vprašanje mi ni dalo miru in sem šel preverit stanje na upravno enoto. Tam so mi povedali, da je poleg mene v mojem stanovanju prijavljenih še šest tujih oseb, ena ima celo stalno prebivališče! Za nobenega nisem dal soglasja. Vest se je po bloku razširila in hitro smo ugotovili, da ima prav vsak prijavljenih vsaj nekaj tujcev,« zgodbo začne Laščan.

Ko smo se z njim sestali pred nekaj dnevi, smo si najprej pokazali osebne dokumente. Ko imaš tako izkušnjo, je zaupanja, razumljivo, precej malo. Podpis na njegovi osebni izkaznici je že na prvi pogled povsem drugačen kot podpis na izjavi lastnika stanovanja, ki jo ima upravna enota. Na izjavi lastnika je zapisano njegovo ime, rojstni datum, ki ga lahko dobi vsak, saj so v zemljiški knjigi, ki je javna, prve številke enotne matične številke občana (EMŠO) objavljene. Nato so našteta imena tujcev, vsi, ki so pri njem prijavljeni, so iz Bosne in Hercegovine, spodaj pa je podpis lastnika. Ki ni njegov.

»Vsak osnovnošolec vidi, da to ni moj podpis, če bi ga le primerjal s podpisom na osebni izkaznici. Pa mi je uslužbenka na UE Laško rekla, da jim tega po zakonu ni treba preverjati. Se pravi, da je neka uradna oseba to izdala na podlagi ponaredka. Nekdo mora za to odgovarjati,« je jasen lastnik stanovanja.

Na Obrežju začel delovati center za registracijo in obravnavo tujcev

Laščana jezi, da na upravni enoti nihče ni posumil, da se dogaja nekaj čudnega. Kot kaže izpis podatkov o osebah, ki so prijavljene v njegovem stanovanju, so namreč prvega tujca v njegovem stanovanju prijavili 4. julija letos. Samo šest dni kasneje je oseba, gre za 24-letno Mariborčanko T. D. B., ki ima podjetje s kurirskimi storitvami, po pooblastilu petih tujih državljanov vseh pet prijavila na njegovem naslovu. Eden izmed teh petih ima v njegovem stanovanju od 10. julija celo stalno prebivališče.

Vidi se, da je zadeva precej domišljena, saj so na posameznem naslovu prijavili toliko oseb, kolikor jih je še lahko v enem stanovanju. Novela zakona o prijavi prebivališča iz leta 2021, s katero so želeli omejiti število fiktivnih prijav, namreč določa, da mora biti na osebo vsaj osem kvadratnih metrov. Laščan, s katerim smo govorili, ima 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje, v njem pa zdaj uradno »živi« skupno sedem ljudi.

Zbirajo obvestila zaradi suma kaznivih dejanj

Kot so nam odgovorili na UE Laško, je sicer v tem bloku, kjer je 18 stanovanj, na današnji dan prijavljenih 72 oseb, od teh 36 začasno. Na celjski policijski upravi so odgovorili, da je policijska postaja v Laškem v zadnjih dneh prejela 18 prijav občanov, ki so ugotovili, da so pri njih prijavljeni tuji državljani brez njihovega soglasja. Kot so dodali na policiji, zbirajo obvestila zaradi suma kaznivih dejanj ponarejanja listin in overitev lažne vsebine, preiskava pa še ni končana.

Tudi nižje številke na področju migracij napovedujejo politične manipulacije

Načelnica UE Laško Andreja Stopar je na vprašanje, zakaj niso na upravni enoti preverili, ali so podpisi enaki, sploh glede na to, da imajo vse podpise zbrane prav na upravnih enotah, odgovorila, da je bil zaradi odprave administrativnih ovir »postopek omejen na osnovno potrebne podatke, in ker obstajajo v prekrškovnem in kazenskem postopku osnove za kaznovanje zavajanja uradne osebe in ponarejanje podpisov, se te uporablja. Glede na število prijavljenih in odjavljenih začasnih in stalnih prebivališč v enem letu v Republiki Sloveniji je način, ki ga predvideva zakon, tudi dejansko skrajšal čakalne dobe. Glede primerjave podpisov iz drugih evidenc je treba vedeti, da so te vsaka zase, torej niso povezane, in verjetno iz tega razloga zakon ne predvideva preverjanja podpisov.«

Toda Laško ni velik kraj, nekateri lastniki celo poznajo vsaj eno od uslužbenk, ki so tujce prijavljale v njihovih stanovanjih, zato je nenavadno, da ni nikomur zazvonil alarm, da je kar naenkrat v nekem bloku prijavljenih več kot 30 tujcev. Stoparjeva pojasnjuje, da veliko lastnikov stanovanj ne živi na naslovu, kjer so dejansko prijavljeni, in oddajajo svoje stanovanje: »Takih primerov tudi v Laškem ni malo.« Dodala je, da vsaka uslužbenka na laški upravni enoti ne vodi samo enega postopka, ampak več zelo različnih: »Ker je delala morda na prijavi smrti, delala zapisnik o sklepanju zakonske zveze, prijavljala podatke za drugo UE, je povsem možno, da ni zaznala neke potencialno nerazumljive situacije v zvezi s svojim delom.«

Toda ta »potencialno nerazumljiva situacija« je lastnikom in stanovalcem laškega bloka povzročila veliko skrbi. Lastnik, s katerim smo se pogovarjali, je želel, da bi prijavljene v njegovem stanovanju na podlagi ponaredka, tam izbrisali. A če so jih razmeroma zlahka prijavili, bo za odjavo trajalo dalj časa. »Zakon predvideva za to določen postopek in smo ga dolžni upoštevati. Postopek izbrisa je poseben ugotovitveni postopek in traja najmanj dva meseca,« je odgovorila Stoparjeva.

Pomanjkanje kadra ni edini izziv na trgu dela

Lastniki so se odločili za tožbo. Sedem jih je že pooblastilo odvetnika Boruta Sokliča, ki je za Delo dejal, da gre v tem primeru zagotovo za ponarejanje listin, vsekakor pa je vprašanje tudi, kaj se je dogajalo na upravni enoti: »Čeprav so predpisi na tem področju v resnici ohlapni, je vendarle neka osnovna skrbnost, da bi vsaj podpise lahko primerjali. To niti ni povečana skrbnost, je osnovna skrbnost, da preveriš istovetnost osebe. Če bi se to opravilo, se cela zgodba ne bi zgodila ali vsaj ne v takem obsegu, kot se je.«

Na vprašanje, proti komu bodo sploh vložili tožbo oziroma kako bodo ukrepali, je Soklič odgovoril le, da bodo uveljavljali pravna sredstva zoper vse kršitelje: »To so gotovo prijavitelji, njihov pooblaščenec. Kršitelji so vsi tujci, ki so vedeli, da tam ne bodo živeli, oziroma vedo, da tam ne živijo. Kršitelj je tisti, ki jih je prijavljal. To ni Ljubljana, kjer se 50 tujcev mimogrede porazgubi. V Laškem pa je ob takem številu nemogoče ne videti vzorca. Če se prijavijo na enem naslovu ob posredovanju istih ljudi, to je za zdaj še moja domneva, in če se bo ugotovilo še, da je pisava na pooblastilih ista, potem mi ne reči, da je nekdo vestno opravljal svoje delo.«

Upravičeno jih skrbi

Načelnica UE Laško Andreja Stopar je odgovorila, da so »javne uslužbenke delale v skladu z veljavno zakonodajo in tako bodo morale delati tudi v prihodnje. Sodelavki, ki sta izvedli vpis prebivališča, sta postopek izvedli skladno z zakonskimi določili,  zato ni razloga za uvedbo kakršnegakoli postopka proti njima.«

Tujci od danes lažje do dela pri nas

V zadnjem tednu je za enega od tujcev prišlo sodno pisanje ljubljanskega okrajnega sodišča. Iskala ga je detektivka. Kot so nam pojasnili stanovalci, te osebe tam ne bo našla. S tem pa jih je zaskrbelo, saj imajo vsi ti tujci tu zdaj prebivališče, nekateri celo stalno. Soklič pravi, da je skrb upravičena: »Upravičeno jih lahko skrbi, da bodo nekega dne šli v službo, prišel bo izvršitelj, jim vlomil v stanovanje in jim pobral vse, kar je za pobrati. Ko ima nekdo prijavljeno prebivališče, sploh če gre za stalno prebivališče in nima drugje začasnega prebivališča, se domneva, da tam živi. Vsa vročanja v kazenskih, civilnih, upravnih postopkih gredo tja.«

Soklič je sicer prepričan, da je ta zgodba precej globlja, kot so le fiktivne prijave: »Če so dali svoj podpis, tudi to je treba preveriti, ali so morda tudi njihovi podpisi ponarejeni, so sodelovali pri prevari. Če niso dali podpisa, pa nezakonito bivajo v Sloveniji in najbrž tudi delajo. Kaj je zdaj z njimi? Kaj je z njihovimi delovnimi dovoljenji? Ali delajo? Kje delajo? Kje v resnici živijo? Ali so morda v Nemčiji s slovenskimi papirji kvazi legalno? To je problem, ki ima bistveno večje razsežnosti kot to, da so bili prijavljeni na naslovih brez vednosti prebivalcev. To je samo vrh ledene gore. Je pa seveda teoretično mogoče, da so vsi ti tujci tudi sami žrtve. To velja sicer samo v primeru, da o celi zadevi ne bi vedeli ničesar in so tudi njihove podpise ponaredili.«

Slovenija ostaja priselitvena destinacija

Laščan, s katerim smo govorili, pravi, da ga je strah: »Dobil sem tri sporočila na službeno elektronsko pošto. Si predstavljate, da vedo vse to? Pa kolegici v službi so na elektronsko pošto poslali sporočilo, naj jih pokličem, ker da imajo zame neke informacije, zraven pa je bila telefonska številka iz Srbije. Največji problem je, ker je bil nekdo na mojih vratih. Kaj če pride spet? Bojim se za svojo varnost, za varnost svojih otrok, ki prihajajo k meni, nenazadnje tudi za svoje premoženje. Ko sem vprašal na policiji, kaj naj naredim, če spet kdo pride, so mi rekli, naj jih pokličem. To je vse.«

Odgovora ministrstva še ni

Na ministrstvo za notranje zadeve smo poslali več vprašanj. Od tega, zakaj uslužbenci ne primerjajo podpisov, do tega, zakaj je na izjavi dovolj zgolj rojstni datum, ki ga dobi vsak, ki pogleda v zemljiško knjigo. Pa zakaj je treba z izjavo prepovedati izdajo soglasja za prebivališče brez fizične prisotnosti – povedano po domače, Laščanu so pojasnili, da mora dati izjavo, da ne dovoli, da koga vpišejo v njegovo stanovanje, ne da bi sam fizično prišel na upravno enoto.

Zanima nas tudi, ali načrtujejo kakšne spremembe oziroma kaj storiti, da se to ne bo več dogajalo. Ko bomo odgovore prejeli, jih bomo objavili.

Začasno lažji pogoji za zaposlovanje tujcev

Je pa ministrstvo s problemom zagotovo seznanjeno, saj so imeli včeraj na to temo sestanek s predstavniki združenj občin. V gradivu za sestanek, ki so ga pripravile občine, je bilo namreč zapisano, da se zadnje čase dogaja, da stranke pri prvi izdaji dovoljenj za začasno prebivanje pišejo fiktivne naslove, »in čeprav odločevalci na upravni enoti vedo, da gre za lažno navajanje naslova, morajo na podlagi usmeritev ministrstva to spregledati in zadevo vzeti v reševanje«.

Eden takih v nebo vpijočih fiktivnih naslovov je bil v Šentjurju, je pojasnil župan Marko Diaci: »Obvestili so me, da je na upravni enoti tujec v vlogi za začasno prebivališče navedel Mestni trg 10. To je naslov naše občine. To je bilo še pred interventnim zakonom, zdaj bo pa še hujše, ko lahko prijaviš prebivališče na katerikoli upravni enoti. Zdaj boš sredi Šentjurja prijavil, da boš živel v Kopru 85. Kdo bo to preverjal? Obstajajo firme, ki se samo s tem ukvarjajo, pritisk delodajalcev je ogromen, kontrole pa nobene. V bistvu je zdaj lov odprt.«